VSRS Sklep X Ips 339/2017

Jedro

Prvi dostavek 22. člena ZUS-1 določa primerno uporabo določb ZPP le za tista vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. To pa ne velja za t. i. vrednostni pogoj za dovoljenost revizije, ki ga ZUS-1 ureja v 1. točki drugega odstavka 83. člena in ga veže na spore, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti in ne na vrednost spornega predmeta. Ker je v obravnavani zadevi predmet upravnega spora zavrnitev zahteve za odlog izvršbe, to pa je spor, v katerem pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan oziroma podan. Sklicevanje revidnetov na 367. člen ZPP pa ni utemeljeno.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnikov zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-1086/2013-161 z dne 31. 7. 2015, s katerim je bila zavrnjena njuna zahteva za odlog izvršbe inšpekcijskih ukrepov, izrečenih z inšpekcijsko odločbo, št. 06122-1086/2013-9 z dne 11. 6. 2013. Tožnika sta zahtevo vložila na podlagi 156.a člena Zakona o graditvi objektov, ki določa, da je odlog dopusten, če inšpekcijski zavezanec izkaže, da je dal pobudo za spremembo prostorskega akta, ki jo je občina že vključila v postopek sprememb in se je pisno opredelila, da jo bo upoštevala pri naslednjih spremembah. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da se inšpekcijska odločba nanaša na nelegalno gradnjo počitniškega objekta s pomožnimi objekti in zunanjo ureditvijo, iz potrdil Občine Piran pa ne izhaja, da se spremembe OPN nanašajo na objekte, ki so predmet inšpekcijske določbe, temveč na z gradbenim dovoljenjem z dne 15. 2. 2002 dovoljeno gradnjo gospodarskega objekta. Pritožbo tožnikov zoper prvostopenjski akt je pritožbeni organ, Ministrstvo za okolje in prostor, zavrnil z odločbo, št. 0612-252/2013-73 z dne 2. 3. 2016.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta s sklicevanjem na 367. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navajata, da vrednost izpodbijanega predmeta pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR, saj je vrednost objekta, ki je predmet rušenja, 406.785,00 EUR, kar je tudi vrednost predmetnega spora, zato menita, da je revizija iz tega razloga dovoljena. Predlagata, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevata povračilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. V upravnem sporu je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed pogojev za njeno dovoljenost, ki jih določa drugi odstavek 83. člena ZUS-1.¹ Ta med drugim določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR (1. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je citirano določbo ZUS-1 mogoče uporabiti le v tistih primerih, ko se izpodbija upravni akt, v katerem je pravica ali obveznost stranke v izreku izražena v denarnem - nominalnem znesku.²

5. V obravnavani zadevi se revidenta neutemeljeno sklicujeta na določbo 367. člena ZPP in na prvi dostavek 22. člena ZUS-1. Slednji namreč določa primerno uporabo določb ZPP le za tista vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. To pa ne velja za t. i. vrednostni pogoj za dovoljenost revizije, ki ga ZUS-1 ureja v citirani 1. točki drugega odstavka 83. člena in ga veže na spore, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti in ne na vrednost spornega predmeta. Ker je v obravnavani zadevi predmet upravnega spora zavrnitev zahteve za odlog izvršbe, to pa je spor, v katerem pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan oziroma podan.

6. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

7. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
¹ Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1.
² Odločbe VS RS: X Ips 203/2008 z dne 5. 6. 2008, X Ips 182/2011 z dne 18. 5. 2011, X Ips 81/2013 z dne 3. 7. 2013, X Ips 40/2016 z dne 23. 11. 2016, in druge.

Datum zadnje spremembe:

13.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 202/2016
• VSRS Sklep X Ips 354/2016
• VSRS Sklep X Ips 219/2017