VSRS Sklep VIII DoR 247/2018-7

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. ali se prvi odstavek 129. člena ZDR-1 lahko razlaga tako, da delavcu pripada dodatek za vso delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih delavca;

2. ali se določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1, ki omogoča drugačno ureditev dodatka za delovno dobo, nanaša zgolj na višino tega dodatka ali pa tudi na obdobje, za katerega se obračuna dodatek in

3. ali je pravilno, da se ne upošteva tisti del 48. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki dodatek za delovno dobo priznava le za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, ampak samo del, ki se nanaša na višino tega dodatka?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. ali se prvi odstavek 129. člena ZDR-1 lahko razlaga tako, da delavcu pripada dodatek za vso delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih delavca;

2. ali se določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1, ki omogoča drugačno ureditev dodatka za delovno dobo, nanaša zgolj na višino tega dodatka ali pa tudi na obdobje, za katerega se obračuna dodatek in

3. ali je pravilno, da se ne upošteva tisti del 48. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki dodatek za delovno dobo priznava le za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, ampak samo del, ki se nanaša na višino tega dodatka?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da mu je toženec dolžan za obdobje od 1. 2. 2015 dalje obračunati dodatek za delovno dobo v višini 0,5 % za vsako leto delovne dobe do 30. 6. 2007 in v višini 0,6 % za vsako leto delovne dobe od 1. 7. 2007 dalje ter mu obračunati in izplačati mesečne razlike za obdobje od vključno februarja 2015 do septembra 2016 z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrglo je tožbo v delu, v katerem je tožnik zahteval ugotovitev, da je toženec nezakonito posegel v njegovo pravico do dodatka na delovno dobo in ga s tem prikrajšal pri plači.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in razsodilo, da je toženka dolžna tožniku obračunati razliko v plači zaradi premalo izplačanega dodatka za delovno dobo od februarja 2015 do septembra 2016 ter da mu je toženec za obdobje od 1. 10. 2016 do 7. 12. 2017 dolžan obračunati dodatek za delovno dobo v višini 0,5 % za vsako leto tožnikove delovne dobe do 30. 6. 2007 in v višini 0,6 % za vsako leto tožnikove delovne dobe od 1. 7. 2007 dalje.

3. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog je utemeljen.

5. Na podlagi 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)¹ vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6. Revizijsko sodišče je v skladu s 367. a členom ZPP dopustilo revizijo glede vprašanj, navedenih v izreku sklepa.

-------------------------------
¹ Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

13.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep VIII DoR 230/2019-6
• VSRS Sklep VIII DoR 97/2019-7
• VSRS sklep VIII DoR 18/2017