VSRS Sodba XI Ips 31307/2018-577

Jedro

Skladno s teorijo in sodno prakso je utemeljen sum podan, če je stopnja verjetnosti, da je oseba storila kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storila. Gre torej za stopnjo verjetnosti o objektivnih in subjektivnih zakonskih znakih kaznivega dejanja, ki ne dosega stopnje gotovosti o storitvi kaznivega dejanja, čemur sledi tudi izrazoslovje, uporabljeno v sklepih sodišča, izdanih v fazi odreditve pripora.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s sklepom I Kpd 31307/2018 z dne 11. 7. 2018 odredil pripor zoper obdolženega D. M. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zaradi utemeljenega suma, da je storil več kaznivih dejanj neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s sklepom II Ks 31307/2018 z dne 16. 7. 2018 pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnil.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil obdolženčev zagovornik, kot uvodoma navaja, zaradi kršitve določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost izpodbijanega sklepa. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi in odpravi pripor zoper obdolženca.

3. Vrhovni državni tožilec Hinko Jenull je podal odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP. Zahtevo za varstvo zakonitosti je ocenil kot neutemeljeno, zato predlaga njeno zavrnitev. Po navedbah vrhovnega državnega tožilca zagovornik ob sklicevanju na načelo in dubio pro reo uveljavlja, da obrazložitev v izpodbijanem sklepu ne dosega dokaznega standarda utemeljenega suma, s čemer uveljavlja nedopusten razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP). Navaja še, da je izpodbijani pravnomočni sklep obrazložen v zadostni meri.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki nanj nista odgovorila.

B.

5. Po zagovornikovih navedbah obrazložitev preiskovalnega sodnika, da „naj bi osumljenec storil očitana kazniva dejanja“, poraja dvom v zaključek o utemeljenem sumu, da je obdolženec storil očitana kazniva dejanja, zato je treba pripor zoper obdolženca ob upoštevanju načela in dubio pro reo odpraviti.

6. Skladno s teorijo in sodno prakso je utemeljen sum podan, če je stopnja verjetnosti, da je oseba storila kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storila. Gre torej za stopnjo verjetnosti o objektivnih in subjektivnih zakonskih znakih kaznivega dejanja, ki ne dosega stopnje gotovosti o storitvi kaznivega dejanja, čemur sledi tudi izrazoslovje, uporabljeno v sklepih sodišča, izdanih v fazi odreditve pripora.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je utemeljen sum v izpodbijanem pravnomočnem sklepu izkazan v zadostni meri. Preiskovalni sodnik je utemeljen sum, da je obdolženec v okviru kaznivih dejanj po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena KZ-1 izvršil petnajst ravnanj, obširno obrazložil v točkah 2-5 obrazložitve sklepa (strani 2-37 sklepa). Iz sklepa preiskovalnega sodnika tako izhaja, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana kazniva dejanja, izhaja iz ugotovitev policistov, predvsem iz izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov po prvem odstavku 150. člena ZKP ter drugih odrejenih prikritih preiskovalnih ukrepov, zapisnikov o preiskavi stanovanj in drugih prostorov po odredbi sodišča, zapisnikov o zasegu predmetov ter uradnih zaznamkov o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja. Iz komunikacij med obdolženci izhaja, da naj bi komunicirali o prodaji oziroma nakupu prepovedanih drog, sicer predvsem v šifrah, vendar je preiskovalni sodnik ugotovil, da je bila tema pogovorov prodaja oziroma nakup prepovedanih drog. Preiskovalni sodnik je obrazložil, da utemeljen sum izhaja tudi iz ugotovitev policistov, ki so jih pridobili s klasičnimi metodami policijskega dela, del prepovedanih drog kot tudi pripomočki za prodajo so bili namreč zaseženi. Navedenim zaključkom je pritrdil tudi zunajobravnavni senat (točke 6-60 obrazložitve, strani 3-43 sklepa zunajobravnavnega senata).

C.

8. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane kršitve niso podane, zato jo je v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo.

9. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 17. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

28.12.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba XI Ips 48327/2012-90
• VSRS Sodba XI Ips 13359/2017-84
• VSRS Sodba XI Ips 57789/2021