VSRS Sodba XI Ips 31307/2018

Jedro

Pri pravni opredelitvi obdolžencu očitanih osmih primerov neupravičene prodaje prepovedane droge heroin gre za vprašanja, ki jih sodišče ugotavlja šele v nadaljnjih fazah kazenskega postopka, za odreditev pripora pa zadošča, da sodišče ugotovi, da obstajajo v zadevi, ki jo obravnava, takšni podatki in dokazi, ki kažejo na kar največjo stopnjo verjetnosti, da naj bi obdolženec očitana kazniva dejanja storil na način, kot jih je v predlogu za odreditev pripora opredelil višji državni tožilec.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s sklepom I Kpd 31307/2018 z dne 11. 7. 2018 odredil pripor zoper obdolženega E. H. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zaradi utemeljenega suma, da je storil več kaznivih dejanj neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s sklepom II Ks 31307/2018 z dne 13. 7. 2018 pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnil.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil obdolženčev zagovornik, kot uvodoma navaja, zaradi kršitev kazenskega zakona. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pripor zoper obdolženca odpravi oziroma ga nadomesti s hišnim priporom.

3. Vrhovni državni tožilec Hinko Jenull je podal odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP. Zahtevo za varstvo zakonitosti je ocenil kot neutemeljeno, zato predlaga njeno zavrnitev. Po navedbah vrhovnega državnega tožilca zagovornik s trditvijo, da zbrani podatki ne utemeljujejo obstoja hudodelske združbe, izpodbija pravnomočno ugotovljena dejstva, na katerih temelji opis obdolženčeve vloge pri neupravičenem prometu s prepovedanimi drogami. Vrhovni državni tožilec glede na podroben in dokazno podprt opis očitanih ravnanj kot neutemeljene ocenjuje zagovornikove navedbe, da je treba obdolženčeva ravnanja pravno opredeliti kot kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Po mnenju vrhovnega državnega tožilca število opravljenih prodaj in količina droge utemeljujejo sorazmernost odreditve pripora tudi v primeru, da bi bila obdolženčeva ravnanja opredeljena kot eno kaznivo dejanje. Navaja, da sta sodišči v izpodbijanem pravnomočnem sklepu ustrezno obrazložili neogibno potrebnost pripora (točka 12 obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje in točka 9 obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje).

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki nanj nista odgovorila.

B.

5. Po zagovornikovih navedbah iz doslej zbranih podatkov ne izhaja utemeljen sum, da je bilo obravnavano dejanje storjeno v hudodelski združbi. Obdolženec je bil za enako kaznivo dejanje obravnavan pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, ki je pet obdolženčevih ravnanj opredelilo kot eno kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1, zato bi moralo sodišče prve stopnje osem obdolžencu očitanih ravnanj opredeliti kot eno kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1.

6. Zagovornikove navedbe niso utemeljene. Sodišči prve in druge stopnje sta v izpodbijanem pravnomočnem sklepu ugotovili in obrazložili okoliščine, ki kažejo na to, da naj bi obdolženec v okviru hudodelske združbe osemkrat neupravičeno prodal prepovedano drogo heroin (točke 6-10 obrazložitve, strani 3-32 sklepa zunajobravnavnega senata ter točki 3 in 4 obrazložitve, strani 4-34 sklepa preiskovalnega sodnika). Pri pravni opredelitvi obdolžencu očitanih osmih primerov neupravičene prodaje prepovedane droge heroin gre za vprašanja, ki jih sodišče ugotavlja šele v nadaljnjih fazah kazenskega postopka, za odreditev pripora pa zadošča, da sodišče ugotovi, da obstajajo v zadevi, ki jo obravnava, takšni podatki in dokazi, ki kažejo na kar največjo stopnjo verjetnosti, da naj bi obdolženec očitana kazniva dejanja storil na način, kot jih je v predlogu za odreditev pripora opredelil višji državni tožilec¹. Zagovornik z navedbo, da zbrani podatke ne dajejo podlage za zaključek, da naj bi bila dejanja storjena v hudodelski združbi, izraža nestrinjanje z dokaznimi zaključki sodišč, s čemer uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (drugi odstavek 420. člena ZKP).

7. Vrhovno sodišče soglaša z zaključki sodišč, da očitana storitev obravnavanih dejanj, obdolženčeva predkaznovanost ter dejstvi, da je brez zaposlitve in dohodkov, kažejo na to, da obdolženec kazniva dejanja izvršuje z namenom pridobivanja finančnih sredstev za preživljanje, zato tega ukrepa ni mogoče nadomestiti z drugim milejšim ukrepom (točka 11 obrazložitve sklepa zunajobravnavnega senata in točka 8 obrazložitve sklepa preiskovalnega sodnika), na primer ukrepom hišnega pripora, za odreditev katerega se v zahtevi zavzema zagovornik.

C.

8. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane kršitve niso podane, zahteva pa je bila vložena tudi iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato jo je v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo.

9. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 17. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje.

-------------------------------
¹ Tako tudi sodba VSRS XI Ips 12941/2014 z dne 24. 4. 2014.

Datum zadnje spremembe:

27.12.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 254/2008
• Sodba I Ips 167/2006
• VSC Sklep I Kp 65256/2020