VSRS Sklep I Kp 34310/2018

Jedro

Razloge, zaradi katerih sodnik ne more sodelovati pri odločanju v konkretnem primeru, je mogoče razvrstiti v dve temeljni skupini: izločitveni razlogi iz 1. do 5. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, ki jih zakon našteva taksativno in odklonitveni razlogi po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Slednji v zakonu niso taksativno našteti, ampak so opredeljeni z generalno klavzulo, torej če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

A.

1. Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani, višji sodnik svétnik A. P., je s sklepom Su 451/2018 z 25. 9. 2018 sklenil, da se v kazensko preiskovalni zadevi Okrožnega sodišča v Krškem I Kpd 34310/2018 zahteva V. F. za izločitev okrožnega sodnika svétnika A. A., predsednika Okrožnega sodišča v Krškem, zavrne.

2. Zoper sklep Su 451/2018 s. 25. 9. 2018 sta vložila pritožbi V. F. ter njegova zagovornica odvetnica mag. A. M. V pritožbah zatrjujeta obstoj utemeljenega dvoma v nepristranskost preiskovalnega sodnika ter ponavljata navedbe iz zahteve za izločitev imenovanega sodnika, ki se nanašajo na sodnikovo odločanje in vodenje postopka v zadevi I Kpd 34310/2018. Izpostavljata predvsem, da je sodnik obdolženemu napačno predstavil podatke, ki mu jih je posredoval na zaslišanju 31. 7. 2018, da mu ni dal časa za pripravo na zaslišanje in pripravo dokumentov, ki jih je prinesla obdolženčeva žena ter, da je bil prekinjen pri branju na začetku zaslišanja 5. 9. 2018. Predlagata, da Vrhovno sodišče pritožbama ugodi ter odloči o izločitvi okrožnega sodnika svétnika A. A.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. V skladu z določbo prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (dalje ustava RS) (pravica do sodnega varstva) ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu, brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Podobno zahtevo vsebuje tudi prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), po katerem ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah proti njemu pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko, z zakonom ustanovljeno sodišče. Pravica do nepristranskega in neodvisnega sodišča pomeni eno od ključnih pravnih jamstev, ki imajo svoj temelj v načelu pravne države (2. člen Ustave RS) oziroma v vladavini prava (preambula EKČP).

5. Pravica do sodnega varstva med drugim vsebuje jamstvo, da odloča nepristransko sodišče. Za presojo nepristranskosti sodišča se uporabljata subjektivni in objektivni test. Medtem ko gre pri subjektivnem testu za ugotavljanje osebnega prepričanja odločujočega sodnika, gre pri objektivnem testu za presojo, ali obstajajo na strani sodnika določene okoliščine, ki lahko pri razumnem človeku ustvarijo legitimen dvom o njegovi nepristranskosti. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora to odražati tudi navzven. Določen pomen ima tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru je lahko ogroženo tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Vendar vtis, ki si ga ustvari stranka ni odločilen. Dvom o nepristranskosti sodišča mora biti upravičen v objektivnem smislu. Za presojo nepristranskosti sodišča so bistvenega pomena tudi strukturne oziroma organizacijske okoliščine sodišča. Ni dovolj, da sodišče v postopku ravna in odloča nepristransko, sodišče mora biti sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbujale dvom o videzu nepristranskosti sodnikov.

6. Ustavno in konvencijsko zagotovljena pravica do nepristranskega in z zakonom ustanovljenega sodišča zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Eden izmed temeljnih pogojev za zagotovitev nepristranskega sojenja je prepoved, da bi sodno funkcijo opravljala oseba, glede katere obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti oziroma objektivnosti. Iz tega razloga je zakonodajalec v 39. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) uzakonil inštitut izločitve sodnika. Iz njega je razvidno, kdaj sodnik zaradi določenih objektivnih ali subjektivnih okoliščin ne bi mogel biti nepristranski v konkretni zadevi, zaradi česar mora biti izločen iz opravljanja sodniške dolžnosti v tej zadevi. Razloge, zaradi katerih sodnik ne more sodelovati pri odločanju v konkretnem primeru, je mogoče razvrstiti v dve temeljni skupini: izločitveni razlogi (iudex inhabilis) iz 1. do 5. točke 39. člena ZKP, ki jih zakon našteva taksativno in odklonitveni razlogi (iudex suspectus) iz 6. točke 39. člena ZKP. Slednji v zakonu niso taksativno našteti, ampak so opredeljeni z generalno klavzulo, torej, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti.¹

7. V obravnavanem primeru je predsednik višjega sodišča pravilno štel, da vlagatelj z izražanjem dvomov v sodnikovo nepristranskost in objektivnost, ki jo je utemeljeval z nestrinjanjem z odločitvami in vodenjem postopka v zadevi I Kpd 34310/2018, ki se nanaša na izročitev obdolženega Ruski federaciji ter na tej podlagi odrejenem začasnem ekstradicijskem priporu po drugem odstavku 525. člena v zvezi s tretjim odstavkom 524. člena ZKP, uveljavlja odklonitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP, po katerem sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (točka 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa). S sklicevanjem na ustaljeno sodno prakso je pravilno pojasnil, da bi sprejeta odločitev ali procesno vodstvo postopka lahko predstavljala izločitveni razlog praviloma v primeru hkratnega obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne odločitve oziroma sodnikovega postopanja prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo sodnikovo vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na pristranski odnos do strank postopka, predvsem v smislu konkretno izkazane povezave sodnika s predmetom postopka oziroma strankami postopka. Ker obstoja tovrstnih okoliščin pritožnik v konkretnem primeru ni zatrjeval, prav tako pa je sodnik zanikal osebno poznanstvo s pritožnikom in obstoj drugih okoliščin, zaradi katerih bi lahko trpel videz nepristranskosti, je predsednik višjega sodišča utemeljeno zavrnil zahtevo za izločitev sodnika. Sodnikovo vodenje postopkov oziroma odločanje o njih ob odsotnosti okoliščin, ki bi kazale na njegovo vnaprejšnje prepričanje o predmetni zadevi ali povezavo s samo zadevo oziroma stranko postopka, ni znak njegovega pristranskega odnosa, kar je pravilno in izčrpno pojasnjeno pod točko 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

8. Obdolženi tujec je po preteku osemdnevnega roka za vložitev pritožbe (drugi odstavek 400. člena ZKP) pri Vrhovnem sodišču vložil vlogi z 22. 10. 2018 in 23. 10. 2018. Iz vsebine njunega prevoda izhaja, da se deloma nanašata na postopek odločanja o predmetnih pritožbah, deloma pa na postopek odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper sklep preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Krškem z 31. 7. 2018 o odreditvi začasnega ekstradicijskega pripora. V delu, v katerem se vlogi nanašata na postopek odločanja o pritožbah zoper izpodbijani sklep, ju je Vrhovno sodišče upoštevalo, saj pritožnik z njima dodatno pojasnjuje in utemeljuje svoje prepričanje o nepristranskosti okrožnega sodnika svétnika A. A., ki pa je kljub dopolnitvam še vedno ostalo zgolj na ravni pavšalnega zatrjevanja.

9. Senat Vrhovnega sodišča ni ugotovil v pritožbi uveljavljanih kršitev, zato je pritožbi kot neutemeljeni zavrnil.

-------------------------------
¹ Odločbe Vrhovnega sodišča RS I Kp 14183/2017 s 13. 7. 2017, I Ips 16065/2015 s 13. 7. 2017 in druge.

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep Cp 20/2019
• VSL sklep Cst 488/2015
• VSRS Sodba I Ips 16065/2015