<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba XI Ips 3913/2018

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2018:XI.IPS.3913.2018.1
Evidenčna številka:VS00016061
Datum odločbe:11.10.2018
Opravilna številka II.stopnje:Sklep VSL I Kp 3913/2018
Datum odločbe II.stopnje:23.08.2018
Senat:Branko Masleša (preds.), Mitja Kozamernik (poroč.), Barbara Zobec
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:bistvene kršitve določb postopka - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nedovoljen dokaz - doktrina prima facie - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hudodelska združba

Jedro

V zvezi z dokazovanjem obdolženčevega védenja o obstoju hudodelske združbe gre za vprašanje, ki ga bo sodišče ugotavljalo šele v naslednjih fazah kazenskega postopka, pri čemer po ustaljeni sodni praksi ni potrebno, da bi moral obdolženec kot član hudodelske združbe vedeti za povezave med ostalimi člani hudodelske združbe oziroma za njihov kriminalni prispevek.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Novem mestu je na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) s sklepom z dne 6. 8. 2018 ob vloženi obtožnici podaljšal pripor zoper soobdolžena S. D. in A. M. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Obtožnica obdolženemu A. M. (v nadaljevanju obdolženec) očita storitev kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena Kazenskega zakonika. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 23. 8. 2018 pritožbo zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora vlaga obdolženčeva zagovornica zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP in kršitve kazenskega zakona. Kršitve kazenskega zakona v nadaljevanju zahteve zagovornica ne obrazloži, osredotoči pa se na kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki je po njenem mnenju podana tako v zvezi s problematiko nezakonito pridobljenih dokazov, kot tudi v zvezi z obstojem hudodelske združbe in vloge obdolženca v njej. Zagovornica zahtevo zaključuje z opisom okoliščin na strani obdolženca, ki izključujejo ponovitveno nevarnost, zato Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlog tožilstva za podaljšanje pripora zavrne.

3. Vrhovni državni tožilec Jože Kozina je podal odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP. Ugotavlja, da je bilo v tem postopku glede zakonitosti pridobljenih dokazov že odgovorjeno, tudi s sodbo Vrhovnega sodišča XI Ips 3913/2018 z dne 12. 3. 2018, iz katere izhaja, da dokazi niso na prvi pogled nezakonito pridobljeni. Glede obstoja hudodelske združbe in obdolženčeve vloge sta obe sodišči nižjih stopenj podali dovolj izčrpne razloge, upoštevajoč tudi sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki jih nasprotni razlogi zagovornice v zahtevi ne morejo omajati. V okviru izpodbijanja ponovitvene nevarnosti pa zagovornica podaja lastno oceno okoliščin na strani obdolženca, s čimer uveljavlja nedovoljen razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Vrhovni državni tožilec zato predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrne.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovi zagovornici, ki je v izjavi vztrajala pri navedbah iz zahteve.

B.

5. Zagovornica v zahtevi pod videzom kršitve 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ponavlja očitek iz preteklih vlog, na katere je med drugim odgovorilo tudi Vrhovno sodišče. Zagovornica meni, da niti zunajobravnavni senat niti višje sodišče nista odgovorila na njen očitek o tem, da je bilo policijsko opazovanje in sledenje obdolžencu nezakonito, posledično pa je bil nezakonit tako zaseg droge R. B. in D. I., kot tudi vsi naknadno pridobljeni dokazi. Policija ni imela podlage za takšno ravnanje in je s tem kršila 148. člen ZKP ter 35. člen Ustave RS.

6. V zvezi s problematiko nezakonitosti pridobljenih dokazov je v tej zadevi ob odreditvi pripora že zavzelo stališče Vrhovno sodišče, v posameznih nadaljnjih fazah pripornega postopka pa sta mu sledila tudi zunajobravnavni senat in višje sodišče. To velja tudi za obravnavano podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice, kjer je zunajobravnavni senat v 11. točki izpodbijanega sklepa izrecno navedel, da v konkretnem primeru ni šlo za ukrep tajnega opazovanja po 149.a členu ZKP, skladno s katerim policija načrtno, dalj časa in ponavljajoče opazuje osumljenca ali določene osebe z uporabo tehničnih naprav za ugotavljanje položaja in gibanja ter tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranjem in video snemanjem. Dogajanje z dne 13. 9. 2016 je razvidno iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja s tega dne in iz izpovedb zaslišanih kriminalistov D. M., M. U., T. Č. in I. M. Ti so opravljali poostreno kontrolo kritičnih točk v Novem mestu, med drugim tudi pred Osnovno šolo Grm, s ciljem ugotavljanja prekrškov in kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. Tako so policisti opravljali klasičen nadzor in opazovali kritična območja v skladu s 6. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Na temu nasprotno stališče zagovornice je odgovorilo višje sodišče v 15. točki obrazložitve sklepa in ponovilo stališče zunajobravnavnega senata, da dokazi niso bili prima facie pridobljeni s kršitvijo ustavnih pravic obdolženca ali določb ZKP. S tem sta obe sodišči nižji stopenj konkretizirano odgovorili, da do ukrepa tajnega opazovanja ni prišlo, zato zagovornica neutemeljeno očita kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. S pojasnili, da iz izpovedb kriminalistov in odjemalcev drog R. B. in D. I. ne izhaja, da bi obdolženca kakorkoli obremenili, policisti pa so si podatek o M. preprodaji droge preprosto izmislili, zagovornica ponuja drugačno razlago dogodka z dne 13. 9. 2016, s katero uveljavlja nedovoljen razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga s tem izrednim pravnim sredstvom ni dovoljeno uveljavljati (drugi odstavek 420. člena ZKP).

7. Zagovornica nadalje uveljavlja kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP z utemeljitvijo, da zunajobravnavni senat ni konkretizirano pojasnil nobenega sodelovanja med obdolžencem in ostalimi člani hudodelske združbe, kar je z obširno obrazložitvijo po njenem mnenju skušalo popraviti višje sodišče. Vrhovno sodišče tega očitka ne sprejema. Kot je razvidno iz obrazložitve sklepa zunajobravnavnega senata, je ta od 12. do 14. točke sprva uvodoma predstavil dokazno podlago in obrazložil objektivne okoliščine, ki do stopnje utemeljenega suma kažejo, da je obdolženec prodajal kokain in konopljo v okviru hudodelske združbe, katere vodja naj bi bil soobdolženi D. A. Slednji naj bi obdolženim A. M., D. L. in S. P. kontinuirano dobavljal kokain z namenom njegove prodaje končnim odjemalcem. Prav tako je jasno in konkretno obrazloženo, da naj bi D. A. proizvajal konopljo skupaj z D. L., P. I. in V. M. na območju Litije, obdolženi A. M. pa naj bi bil zadolžen za njeno prodajo končnim odjemalcem. V zvezi z očitano prodajo kokaina je zunajobravnavni senat v 17. in 18. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnil dokazno podlago in okoliščine, ki kažejo, da je bila dobava kokaina s strani D. A. in njegova nadaljnja prodaja s strani obdolženega M. pod okriljem hudodelske združbe vnaprej dogovorjena, organizirana in je potekala skozi daljše časovno obdobje. Enak modus operandi naj bi veljal tudi v zvezi očitano prodajo konoplje v okviru hudodelske združbe, ki ga je na podlagi zbranih dokazov zunajobravnavni senat obrazložil v 24. in 25. točki obrazložitve sklepa. Zunajobravnavni senat se je pri tem skliceval na konkretne izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov, iz katerih izhaja sočasnost obdolženčevih prodaj droge in telefonskih ter osebnih stikov z domnevnim vodjo hudodelske združbe D. A.

8. Višje sodišče je v 17. točki pritrdilo stališču zunajobravnavnega senata in poudarilo, da objektivne okoliščine kažejo do stopnje utemeljenega suma na vnaprej razdeljene vloge članov hudodelske združbe, tako v zvezi s preprodajo kokaina kot tudi proizvodnjo in preprodajo konoplje, pri čemer naj bi šlo za večje število posameznih prodaj različnih drog v daljšem časovnem obdobju, v katerem naj bi kot stalen vir prepovedanih drog nastopal vodja hudodelske združbe D. A. Razlogi o obstoju hudodelske združbe in prispevku obdolženega A. M. so zato v izpodbijanem sklepu dovolj določno in razumljivo predstavljeni. V zvezi z dokazovanjem obdolženčevega védenja o obstoju hudodelske združbe gre za vprašanje, ki ga bo sodišče ugotavljalo šele v naslednjih fazah kazenskega postopka, pri čemer po ustaljeni sodni praksi ni potrebno, da bi moral obdolženec kot član hudodelske združbe vedeti za povezave med ostalimi člani hudodelske združbe oziroma za njihov kriminalni prispevek. Zagovornica v nadaljevanju selektivno citira obrazložitev sklepa višjega sodišča in se spušča v dokazovanje zakonskih znakov, kar je ravno tako prepuščeno glavni obravnavi. Obrazložitev sklepa višjega sodišča glede vloge S. D. je jasna, saj se mu očita dobavljanje kokaina vodji hudodelske združbe D. A., ne pa obdolženemu A. M., kakor skuša napačno prikazati zagovornica.

9. V zaključnem delu zahteve zagovornica oporeka ugotovljenemu pripornemu razlogu ponovitvene nevarnosti, kar utemeljuje s pozitivnimi okoliščinami na strani obdolženca. Ta še ni bil obsojen, je zaposlen, ima družinske obveznosti in pomaga staršem. Zagovornica opozarja, da je domnevni dobavitelj droge že v priporu, obdolžencu pa se zaradi vložene obtožnice obeta kazenski postopek, kar ga odvrača od izvrševanja kaznivih dejanj. S temi navedbami zagovornica po vsebini ne izpodbija konkretnih razlogov zunajobravnavnega senata in višjega sodišča, ki naj bi kazali na kršitev zakonitosti, temveč podaja lastne dokazne zaključke, ki po njenem mnenju ovržejo obstoj ponovitvene nevarnosti. S tem po vsebini uveljavlja nedovoljen razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, s čimer pa ne more uspeti.

C.

10. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane kršitve niso podane, zato jo je v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo.

11. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife odmerilo sodišče prve stopnje.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 272, 272/2, 371, 372/1-11.
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 186, 186/1, 186/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.10.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIyNzI2