VSRS Sodba II Ips 17/2017

Jedro

Brušenje in lakiranje parketa, potrebno za odpravo napak, je dovolj za zaključek, da običajna raba stanovanja pred tem ni bila mogoča.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti njene revizijske stroške v znesku 2.318,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

O dosedanjem poteku postopka

1. Toženec se je s prodajno pogodbo z dne 11. 10. 2006 zavezal tožnici v last in posest izročiti posamezen del stavbe (stanovanje, shrambo in dve parkirni mesti) v poslovno stanovanjski stavbi ... do 30. 6. 2008. Tožnica je zaradi toženčeve zamude pri izpolnitvi in nepravilne izpolnitve zahtevala plačilo pogodbene kazni, povrnitev izgubljenega dobička in povrnitev stroškov oziroma škode.

2. Sodišče prve stopnje je postopek zaradi delnega umika tožbe v tem delu ustavilo, tožencu je naložilo plačilo 118.853,39 EUR, sicer pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Štelo je, da je tožnica stanovanje prevzela 7. 1. 2011, in ji priznalo do tedaj nateklo pogodbeno kazen. Ker je toženec izpolnitev opravil z napakami, ki jih ni želel odpraviti, je tožnici priznalo tudi stroške za odpravo napak z drugimi izvajalci in povračilo škode v višini manjvrednosti opreme v stanovanju.

3. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano tožencu naloženo obveznost.

4. Toženec zoper odločitev pritožbenega sodišča vlaga revizijo. Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanih sodb tako, da bo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da naj sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka.

5. Tožnica je na vročeno revizijo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev in zahteva povračilo stroškov odgovora.

Dejanski okvir spora

6. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja dejstva:

− toženec se je stanovanje zavezal izročiti do 30. 6. 2008 pod pogojem, da bo kupnina plačana;

− maja 2008, še preden je bil položen parket, je v stanovanju prišlo do izliva vode, o čemer je bila tožnica seznanjena šele 31. 8. 2009;

− pravdni stranki sta 2. 2. 2009 podpisali „primopredajni zapisnik“, ki ni vseboval izjave o prevzemu (kvadratek v zvezi s tem ni bil označen, v zapisniku o prevzemu shrambe in parkirnega mesta pa je bil);

− toženec ga je pripravil že 10. 11. 2008, tedaj ni predstavljal primopredajnega zapisnika, saj so bile ugotovljene številne pomanjkljivosti, zaradi katerih nepremičnina ni bila pripravljena na prevzem;

− 2. 2. 2009 so bile v stanovanju še številne napake, med drugim tudi nedokončan parket;

− sprva je toženec skušal posledice izliva vode odpraviti s turbinskim izsuševanjem vode, spomladi 2010 pa je zamenjal parket, a je tudi to opravil z napakami;

− 6. 9. 2010 si je tožnica pridržala pravico zahtevati pogodbeno kazen zaradi prodajalčeve zamude;

− oktobra 2010 sta se pravdni stranki še dogovarjali za brušenje in lakiranje parketa;

− tožnica do 7. 1. 2011 ni imela izključnega dostopa do stanovanja, pač pa le ključe gradbiščne ključavnice, toženec je v stanovanje ves čas dostopal zaradi odprave napak, tega dne pa je stanovanje prevzela tako, da je namestila svojo ključavnico;

− tožnica v stanovanju ni živela in se ni imela namena vseliti;

− v stanovanju so bile tudi ob prevzemu še napake, toženec pa je 18. 1. 2011 z dopisom tožnici sporočil, da jih ne bo več odpravljal;

− tožnica je napake odpravila s pomočjo drugih izvajalcev.

Presoja utemeljenosti revizije

7. Revizija ni utemeljena.

8. Revizijsko sodišče je ob njeni presoji uporabilo besedilo Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pred novelo ZPP - E. Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele ZPP - E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo pred uveljavitvijo novele 14. 9. 2017.

9. Že hiter pregled revizijskih navedb pokaže, da je revident pravzaprav prepisal oziroma skopiral pritožbeno besedilo. Praktično v celoti, čeprav je sem ter tja kakšno poved obrnil, besedilo razporedil v odstavke ali ga brez odstavkov strnil, zbrisal odebeljeno besedilo ali ga podčrtal, spremenil, odvzel ali dodal kakšno poved in podobno. Tako je npr. besedo (prvostopno) sodišče nadomestil s sodišči ali s pritožbeno sodišče, pa še to popravo je opravil nedosledno. Na prepis jasno pokaže že njegov predlog na str. 6 revizije (pred začetkom 2. točke), da zavrnitev predlaga pritožbenemu sodišču, ki je dobesedna kopija pritožbenega besedila in ne morebiti pravopisna pomota. Le občasno je revident dodal kakšen očitek, ki bi se lahko oziroma se nanaša na ravnanje sodišča druge stopnje, pa še pri tem je prišlo do slovničnih napak, zaradi katerih so njegove povedi mestoma tudi nerazumljive. Takšnih revizijskih razlogov Vrhovno sodišče ni moglo niti smiselno povzeti.

10. Ker je revizija izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP), prepis pritožbenih razlogov ne zadošča za obrazloženost revizijskih razlogov. Že po svoji naravi so namreč pritožbeni razlogi usmerjeni v ravnanje in odločitev sodišča prve stopnje. Ni naloga revizijskega sodišča, da išče posamezne očitke, ki bi se lahko nanašali tudi na ravnanje drugostopenjskega sodišča.¹ Njegova primarna vloga kot najvišjega rednega sodišča v državi je skrbeti za enotno sodno prakso in razvoj prava preko nje. To njegovo ustavno vlogo utrjuje institut dopuščene revizije (primerjaj prvi odstavek 367. a člena ZPP), ki je z novelo ZPP-E dobil primarno (pravzaprav edino) mesto. Tudi institut direktne revizije, ki pride v poštev v obravnavanem primeru, ne pomeni, da je revizijsko sodišče tretja instanca sojenja, in mu ne nalaga, da išče morebiti aktualne razloge, še manj, da odgovarja na vse podrobne očitke, ki se v glavnem nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja.² Iz očitkov je v pretežni meri namreč mogoče razbrati revidentovo nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno. Do tovrstnih očitkov se Vrhovno sodišče ne bo opredeljevalo, saj preizkus dokazne ocene sodi v sfero dejanskega stanja in seže izven revizijskega preizkusa.³

11. Po oceni revizijskega sodišča ima sodba pritožbenega sodišča razloge, potrebne za njen preizkus. Ni nerazumljiva in ni nejasna. Če revident meni, da mu pritožbeno sodišče, na katerega od njegovih pritožbenih očitkov, ni odgovorilo, mora to določno uveljavljati. Revizijsko sodišče pa mu pojasnjuje, da se je pritožbeno sodišče do njegovega očitka, da sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o „dodatnem roku za odpravo napak“, opredelilo v 13. točki, zato ne drži, da „o prav tako ni nič reklo pritožbeno sodišče“. Sklicevalo se je na 17. točko obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje, v kateri je to pojasnilo, kdaj je tožnica grajala napake, pa tudi, kakšen je rok za odpravo napak. Pritožbeno sodišče je izpostavilo še okoliščino, da je toženec z dopisom z dne 18. 1. 2011 tožnici sporočil, da ne bo več odpravljal napak, revidentu pa ni očitalo, da tega pritožbenega razloga ni dovolj obrazložil, zato je njegovo opozorilo, da se s tem ne strinja, povsem brez teže. Kot tudi opozorilo, da je že v pritožbi dovolj podrobno in določno obrazložil, da stroški v prisojeni višini po njegovem trdnem prepričanju niso izkazani, zato že sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti. Pomeni le uveljavljanje zmotne dokazne ocene skozi navidezno procesno kršitev. Kar velja tudi za opozorilo na protispisnost, ki jo črpa le iz tega, da ugotovljeno dejansko stanje nasprotuje izpovedbam prič.

12. Tudi k razlogom, s katerimi je pritožbeno sodišče zavrnilo njegove pomisleke o strokovnosti dobljenega mnenja postavljenega izvedenca, revident ni ničesar dodal. Le prepisal je svoje pritožbene razloge in menil, da mu pritožbeno sodišče sploh ni odgovorilo. To pa ne drži. Izvedenčevo pojasnilo, da je vlaga pod parketom lahko le posledica ugotovljenega izliva vode, zaradi česar je bilo treba osušiti estrih pod njim, ne pa morebitne vlage v zraku, je ocenilo kot prepričljivo. Tožencu je pripisalo breme pojasnila, kako bi zatrjevana zračna vlaga prodrla pod parket. Tega v reviziji ni izpodbijal, zato mu revizijsko sodišče ne more pritrditi v tem, da bi moral izvedenec siceršnjo zračno vlago v stanovanju ugotavljati z aparaturami. Pa tudi ne v tem, da bi moralo sodišče prve stopnje postaviti drugega izvedenca, saj zgolj strankino nestrinjanje z njegovim delom še ni razlog za odklonitev izdelanega izvedenskega mnenja. Tudi po oceni revizijskega sodišča pa je bilo dobljeno pojasnilo prepričljivo in popolno.

13. Pojasnila pritožbenega sodišča, da na ostale pritožbene očitke (glede zmanjšanja vrednosti podbojev vrat in stroškov za elektriko) ne bo odgovarjalo, ker niso dovolj konkretni (so le pavšalni), revident ni izpodbil.

14. Pravzaprav edino sporno materialnopravno vprašanje, ki je lahko predmet revizijske presoje, je vprašanje, ali je tožnica prevzela oziroma bi morala prevzeti nepremičnino še pred 7. 1. 2011, kar sta kot odločilni datum šteli sodišči nižjih stopenj. Prodajalčeva izpolnitev pogodbe je izročitev nepremičnine.⁴ Kupcu jo mora izročiti z lastnostmi, določenimi v prodajni pogodbi (tretji odstavek 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 18. člena ZVKSES), sicer ima kupec pravico odkloniti njen prevzem. Če pa ima nepremičnina le napake, ki ne ovirajo njene normalne uporabe, jo kupec mora prevzeti, sicer nastopi domneva njenega prevzema (drugi, četrti in peti odstavek 19. člena ZVKSES).

15. Po revidentovem mnenju tožničin prevzem stanovanja potrjuje notarski zapis Dodatka št. 2 k prodajno pogodbi z dne 26. 2. 2009, sklenjen med pravdnima strankama, v katerem naj bi tožnica izjavila svojo voljo, da je stanovanje prevzela 2. 2. 2009. Kot sta ugotovili sodišči nižjih stopenj, pri tem pa presojali tako vsebino dodatka in zapisnika kot dobljene izpovedbe, takšne volje tožnica ni podala (torej ga je odklonila). Revident pa se nedovoljeno skuša zavzemati za drugačno oceno izvedenih dokazov.

16. Ostane še vprašanje, ali bi stanovanje tožnica morala prevzeti, ker napake v stanovanju niso bile takšne, da bi ovirale njegovo normalno uporabo, kot meni revident. Že ugotovljeno brušenje in lakiranje parketa, potrebno za odpravo napak, je dovolj za zaključek, da običajna raba stanovanja pred tem ni bila mogoča, saj na takšna tla ni mogoče postaviti niti pohištva. Okoliščina, da tožnica ni živela v stanovanju in ni imela namena živeti v stanovanju, pri tem ničesar ne spremeni, saj ga v takšnem stanju tudi ni mogla oddati v nameravan najem. Niti če bi prej zamenjala ključavnico, kar bi tako ali tako moral storiti toženec, saj so bili tožnici na njegov račun priznani tudi stroški njene menjave v višini 72,00 EUR, ki jim sploh ne nasprotuje. O poštenju in vestnosti tožničinega ravnanja pa bi se bilo smiselno spraševati šele, če bi najprej pošteno in vestno ravnal toženec kot prodajalec ter izpolnil svojo obveznost tako, kot se je zavezal in kot mu nalaga skrbnost dobrega strokovnjaka.

Odločitev o reviziji in revizijskih stroških

17. Ker revizijski razlogi niso utemeljeni, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

18. Zavrnitev toženčeve revizije narekuje tudi zavrnitev njegove zahteve za povračilo stroškov, nastalih z njeno vložitvijo (odločitev temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Tožnici pa mora povrniti stroške odgovora. Revizijsko sodišče ji je priznalo 2.318,00 EUR (1.880,00 EUR nagrade za revizijski postopek po tarifi št. 3300 in 20,00 EUR poštnih stroškov po tarifi št. 6002 ter 22 % DDV po tar. št. 6007 Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008, ZOdvT), ki ga je revizijsko sodišče uporabilo glede na prehodno določbo drugega odstavka 20. člena sedaj veljavne Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015)). Če stroškov toženec ne bo povrnil v roku 15 dni, bo moral plačati tudi zakonske zamudne obresti.

-------------------------------
¹ Revizijsko sodišče namreč revizijo preizkusi le v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).
² Več o vlogi Vrhovnega sodišča v njegovi odločbi II Ips 212/2016.
³ Tretji odstavek 370. člena ZPP.
⁴ Prodajalec izroči nepremičnino kupcu tako, da mu omogoči posest nepremičnine, izroči kopijo uporabnega dovoljenja za stavbo in če je predmet prodaje posamezen del stavbe: tudi etažni načrt tega posameznega dela, izroči predpisane certifikate, garancijske liste in izjave o skladnosti za opremo in naprave in projekte izvedenih del (prvi odstavek 18. člena Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb - v nadaljevanju ZVKSES).

Datum zadnje spremembe:

12.10.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba III Ips 39/2011
• VSRS Sodba in sklep II Ips 130/2018
• VSRS Sodba II Ips 174/2016