VSRS Sklep I Up 78/2016

Jedro

ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim določeni osebi, ki bi želela pridobiti položaj prizadete osebe v upravnem sporu po prvem odstavku 19. člena ZUS-1, ta položaj ni bil priznan.

Izrek

I. Pritožba se zavrže.

II. Tožeči stranki sami trpita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za stransko intervencijo.

2. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi predloga oprlo na 199. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navedlo je, da je predlog za stransko intervencijo družbe G., d. o. o. podal tožnik, da mora biti za vstop v postopek po 199. členu ZPP izkazan pravni interes in presodilo, da predlog ni utemeljen, saj je bil tožnik tisti, ki je zahtevek za izplačilo sredstev vložil, njemu so bila sredstva dana in njemu je bilo z, s tožbo izpodbijano, odločbo naloženo, da jih mora vrniti, ne pa družbi G., d.o.o. Prvostopenjsko sodišče je še pojasnilo, da njuna medsebojna razmerja niso predmet tega upravnega spora.

3. Tožnika (v nadaljevanju pritožnika) sta zoper odločitev sodišča prve stopnje vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. V pritožbi navajata, da ima predlog tožeče stranke, da v pravdo vstopi stranski intervenient, pravno naravo obvestila o pravdi v smislu prvega odstavka 204. člena ZPP in ne v smislu 199. člena ZPP, kot je to ocenilo sodišče. Navajata, da je odločitev sodišča preuranjena, saj v tej fazi postopka sodišče nima podlage, da preverja, ali je tisti, ki naj bi bil obveščen o poteku pravde lahko pravdna stranka ali ne. Menita da, ker sodišče prve stopnje potencialnega stranskega intevenienta o sporu ni obvestilo, je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa, saj ima tožeča stranka zoper potencialnega stranskega intervenienta regresni učinek, v primeru opustitve obvestila pa se na učinek pravnomočne sodbe ne bi mogla sklicevati. Predlagata, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovni postopek. Zahtevata povračilo pritožbenih stroškov.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

5. Pritožba ni dovoljena.

6. V skladu s prvim odstavkom 19. člena ZUS-1 ima položaj stranke tudi oseba, ki bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo, pa ne gre za osebo, ki v skladu s šestim odstavkom 143. člena ter drugim odstavkom 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ali vsebinsko enake določbe drugega predpisa, ki ureja postopek izdaje upravnega akta, ne bi mogla biti stranski udeleženec v upravnem postopku. Položaj strank tako tudi v tem delu celovito ureja ZUS-1, ki s tem izključuje splošno ureditev Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se sicer uporablja tudi v upravnem sporu. Pravila ZPP (199. člen in nasl.) se tako uporabljajo le v zvezi s postopkom odločanja sodišča prve stopnje o udeležbi strank v navedenih upravnih sporih po merilih, ki jih za to določa ZUS-1.

7. O tem, da je za odločitev o priznanju položaja stranke po citirani določbi prvega odstavka 19. člena ZUS-1 pristojno sodišče prve stopnje, ni nobenega dvoma. Vendar pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu podalo napačen pravni pouk, po katerem je zoper navedeni sklep dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče. Tak pravni pouk pa stranki ne more dati več pravic, kot ji gredo po zakonu.

8. ZUS-1 namreč v 82. členu izrecno določa, da se sklep sodišča prve stopnje lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon, torej ZUS-1.¹ Navedeno ustreza posebnemu položaju in organizaciji specializiranega upravnega sodstva, ki izvršuje sodni nadzor nad organi uprave, ter položaju Vrhovnega sodišča, katerega temeljna naloga je zagotavljanje precedenčnega sodnega odločanja o najpomembnejših pravnih vprašanjih, s ciljem razvoja prava in poenotenja sodne prakse. To pa tudi pomeni, da se na podlagi in v primerih, ki jih določa ZUS-1, vzpostavlja posebno redno pravno sredstvo zoper sklepe Upravnega sodišča, ki ima položaj višjega sodišča, na Vrhovno sodišče, čeprav je po splošni zakonski ureditvi ZPP (razen izjemoma) pritožba dopustna samo zoper sklepe sodišča prve stopnje na višje sodišče, ne pa tudi zoper sklepe višjega sodišča na Vrhovno sodišče (363. člen in nasl. ZPP). Tako je npr. v upravnem sporu zoper sklep, s katerim se onemogoči nadaljnji postopek, dovoljena posebna pritožba na Vrhovno sodišče, če ta zakon ne določa drugače (drugi odstavek 82. člena ZUS-1).

9. ZUS-1 pa ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim določeni osebi, ki bi želela pridobiti položaj prizadete osebe v upravnem sporu po prvem odstavku 19. člena ZUS-1, ta položaj ni bil priznan. Prav tako pa tudi pri tem ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek, kar bi dovoljevalo pritožbo na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUS-1. Ob tem pa Vrhovno sodišče dodaja, da bi dovoljenost pritožbe zoper navedeni sklep tudi pomenila, da bi bilo dovoljeno pravno sredstvo o manj pomembni (procesni) odločitvi, čeprav bi bilo pravno sredstvo zoper odločitev o glavni stvari omejeno ali sploh ne bi bilo dovoljeno.²

10. Dodatno Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da ZUS-1 priznava položaj prizadete stranke v upravnem sporu le osebam, ki bi jim bila odprava ali sprememba izpodbijanega akta v neposredno škodo, pri čimer prizadete stranke v upravnem sporu ne more opredeliti tožnik, temveč jo opredeli sodišče glede na podatke tožbe in izpodbijanega akta.³ Položaj take osebe v sporu je objektiven, torej neodvisen od njene volje, svoj interes pa lahko pod določenimi pogoji uveljavlja z obnovo v primeru, da v sodni postopek na prvi stopnji neutemeljeno ni bila vključena. V konkretnem primeru družba G., d. o. o. nima takšnega položaja, saj ni bila ne stranka, ne stranski udeleženec (v smislu 42. oziroma 43. člena ZUP) v postopku obravnave zahtevka za izplačilo sredstev po načelih pristopa LEADER. V upravnem sporu o zakonitosti upravnega akta pa položaja stranke ne more imeti oseba, ki ni sodelovala kot stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku (17. člen ZUS-1).⁴

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo moralo zavreči na podlagi1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in prvim odstavkom 82. člena ZUS-1.

K II. točki izreka

12. Pritožnika s pritožbo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
¹ V tem smislu tudi sklep Vrhovnega sodišča I Up 149/2017 z dne 9. 5. 2018.
² Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča I Up 110/2016 z dne 13. 12. 2017.
³ Breznik, J. v Breznik, J. et al.: Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV založba, 2008, str. 116.
⁴ Sklep Vrhovnega sodišča I Up 612/2008 z dne 09. 4. 2009.

Datum zadnje spremembe:

10.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Up 63/2017
• VDSS Sklep Pdp 199/2021
• VSL sklep I Cp 3142/2015