VSRS Sodba II Ips 286/2016

Jedro

Materialnopravno napačno je stališče, da je neizpolnjeno darilno pogodbo bistveno lažje preklicati zaradi hude nehvaležnosti kot že izpolnjeno.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške odgovora na revizijo v znesku 2.691,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

Oris dejanskega stanja in nosilni razlogi nižjih sodišč

1. Dne 7. 1. 2014 sta pravdni stranki sklenili darilno pogodbo v obliki notarskega zapisa, s katero je toženka tožniku podarila stanovanje ... Dne 19. 1. 2014 je umrl oče pravdnih strank, ki je bil nosilec podjetja, pri katerem je delal tudi tožnik. Dediči so se dogovarjali o sklenitvi dednega dogovora, s katerim bi si razdelili zapuščino po pokojniku tako, da bi očetovo podjetje prevzel tožnik. Toženka se je pred podpisom dogovora posvetovala z odvetnikom in ga ni hotela podpisati, ker bi ji v takem primeru po njeni oceni pripadala zgolj desetina dediščine. Zahtevala je predložitev bilanc podjetja in razkritje njegovega premoženja. Potem ko je toženkin odvetnik v zvezi s tem poslal dedičem pismo, sta jo mati in tožnik vztrajno klicala po telefonu in ji govorila, da ni več njihova, če ne podpiše, ter da naj zamenja odvetnika. Tožnik toženkinemu odvetniku ni hotel posredovati zahtevanih podatkov. Dne 20. 3. 2014 je toženka tožnika obvestila, da je darilno pogodbo preklicala, ker naj bi jo tožnik silil v podpis zanjo škodljivega dednega dogovora, skrival premoženje iz zapuščine in nad njo izvajal psihični pritisk. O delitvi dediščine bo zaradi nesoglasja dedičev odločalo sodišče.

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev veljavnosti darilne pogodbe z dne 7. 1. 2014. Utemeljilo je, da preklic darilne pogodbe ni bil veljaven, saj ravnanja, ki jih toženka očita tožniku, ne izkazujejo hude nehvaležnosti. Če je tožnik toženki zameril, ker ni hotela podpisati dednega dogovora, še ne pomeni, da jo je silil v podpis. Ni nemoralen njegov predlog, da sam prevzame očetovo podjetje, saj je v njem ves čas delal. Prav tako ne gre za hudo nehvaležnost, ker tožnik toženkinemu odvetniku ni posredoval podatkov o premoženju v podjetju, saj bo to premoženje ugotavljalo sodišče. Ni nedopustno, da so dediči končno odločitev o razdelitvi zapuščine prepustili sodišču.

3. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Revizijske navedbe

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženka revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev procesnih določb. Meni, da sta nižji sodišči napačno ugotovili tožnikov pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe, saj on ni v negotovem položaju – gotovo je, da je darilna pogodba s toženkinim preklicem prenehala obstajati. Sodišče je veljavnost darilne pogodbe razširilo tudi na intabulacijsko klavzulo in na toženkina pooblastila notarki, oboje pa je toženka preklicala. Protispisna je bila ugotovitev Višjega sodišča, da toženka sama priznava, da je bila pogodba veljavno sklenjena, saj je ves čas trdila ravno nasprotno. Pri t. i. „darilni pogodbi“ gre zgolj za darilno obljubo, saj mora za veljavnost darilne pogodbe darovalec podarjeno stvar tudi prenesti na obdarjenca. Ker je sodišče odločalo o utemeljenosti preklica kot o predhodnem vprašanju, je odločalo v nasprotju s 13. členom in prvim odstavkom 180. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Kršeni sta ji bili pravici do kontradiktornosti in izjave v postopku, s tem pa tudi ustavna pravica do sodnega varstva. Veljavnost preklica darilne pogodbe je dejansko odločitev o glavni stvari, od katere je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku, zato bi moralo biti o njej odločeno tudi v izreku sodbe. Ker darilna pogodba še ni bila izpolnjena, jo je tudi bistveno lažje preklicati zaradi hude nehvaležnosti. S preklicem pogodbe tožniku ni nastala nobena škoda, saj še ni postal lastnik. Standard hude nehvaležnosti, ki sta ga postavili sodišči nižje stopnje, je previsok. Protispisne so tudi ugotovitve Višjega sodišča, da je tožnik ni silil k podpisu dednega dogovora, saj to nedvomno izhaja iz njegove izpovedi.

5. Tožnik vlaga odgovor na revizijo, v katerem nasprotuje toženkinim navedbam in predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne.

Presoja Vrhovnega sodišča

6. Revizija ni utemeljena.

7. Neutemeljeni so revizijski očitki o odsotnosti tožnikovega pravnega interesa. Ker je toženka podala izjavo o preklicu, ima tožnik pravni interes za ugotovitev, da je pogodba zaradi neveljavnosti te izjave še vedno obstoječa in veljavna. Ne gre sicer za predhodno, temveč za osrednje vprašanje v tem sporu. Vendar to ne pomeni, da bi se moral tožbeni zahtevek glasiti na ugotovitev neveljavnosti preklica, saj je veljavnost pogodbe neposredna posledica neveljavnosti preklica. Nižji sodišči sta vprašanje veljavnosti preklica podrobno obravnavali, toženka pa je v postopku izkoristila možnost navajanja pravnih in dejanskih vidikov spora, zato ji ustavni pravici do izjave in pritožbe nista bili kršeni. Okoliščina, da sta nižji sodišči v obrazložitvi sodbe zapisali, da sta o vprašanju preklica pogodbe odločali kot o predhodnem (čeprav sta dejansko odločali kot o glavnem), pa na končno odločitev ni vplivala, zato bistvena kršitev postopka v zvezi s tem ni podana.

8. Revizijske trditve o razširitvi veljavnosti na intabulacijsko klavzulo in toženkina pooblastila notarki niso razumljive. S trditvami o protispisnosti ugotovitev nižjih sodišč, da je tožnik ni silil k podpisu dednega dogovora in da je bila darilna pogodba veljavno sklenjena, izpodbija toženka ugotovljeno dejansko stanje, kar ni dovoljen revizijski razlog. Revizijskemu stališču, da gre pri sporni darilni pogodbi le za pravno nerelevantno darilno obljubo, ker še ni bila realizirana, nasprotuje jasno besedilo 533. in 538. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Slednji jasno določa, da zavezuje tudi še neizpolnjena darilna pogodba, če je bila sklenjena pisno - ta pogoj je v obravnavanem primeru izpolnjen, saj je bila pogodba sklenjena v notarskem zapisu.

9. Materialnopravno napačno je tudi stališče, da je takšno darilno pogodbo bistveno lažje preklicati zaradi hude nehvaležnosti kot že izpolnjeno. Standard hude nehvaležnosti je v obeh primerih enak, določen je v prvem odstavku 540. člena OZ in v konkretnem primeru ni bil dosežen. Tega standarda po sodni praksi ne izpolnjujejo hudi prepiri med zakoncema dve leti po daritvi;¹ enkratno prerivanje, zaradi katerega sta bili obe pogodbeni stranki spoznani za odgovorni storitve prekrška ogrožanja varnosti osebe v zaprtem prostoru;² napetosti in nesoglasja med strankama, ki niso prerasle lažje verbalne ravni in običajnih družinskih zamer;³ okoliščina, da je toženec pričel poslovati samostojno, ob čemer je tožniku zaradi obojestranskega omejevanja poslovanja preprečil sodelovanje pri poslu.⁴ Huda nehvaležnost pa obstaja, če je obdarjenec darovalko žalil, jo pretepal in ji s prisilo omejeval možnost razpolaganja s premoženjem, ki ga je imela na svojem bančnem računu ali ga je ustvarila za gradnjo.⁵ Odločitev sodišča prve stopnje je skladna z navedeno sodno prakso.

10. Neutemeljeno revizijo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP. Toženka mora tožniku povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 2.69132 EUR (2.186,00 EUR po tar. št. 3300, 20 EUR pavšala za materialne stroške in 22 % DDV). Glede na prehodno določbo 20. člena sedaj veljavne Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015) je Vrhovno sodišče pri odločanju uporabilo prej veljavni Zakon o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008).

-------------------------------
¹ Judikat II Ips 315/2011.
² Judikat II Ips 1207/2008.
³ Judikat II Ips 685/2008.
⁴ Judikat II Ips 4/2006.
⁵ Judikat II Ips 22/2006.

Datum zadnje spremembe:

25.07.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 685/2008
• VSL sodba II Cp 259/2016
• VSL sodba I Cp 2255/2016