VSRS Sklep II DoR 163/2018

Jedro

Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnici plačati 35.404,30 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 34.000,00 EUR od 17. 2. 2016 dalje, od zneska 1.404,30 EUR pa od 20. 10. 2015 dalje (I. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo še o stroških postopka (II. in III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga tožena stranka predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali je v konkretnem primeru podano protipravno ravnanje zavarovanca tožene stranke, zaradi česar je podana njegova krivdna odgovornost? 2) Ali je v konkretnem primeru v zvezi z vprašanjem obstoja vzročne zveze med obravnavanim škodnim dogodkom in pojavom herpes zoster pri tožnici sodišče utemeljeno zavrnilo dokazni predlog po postavitvi izvedenca infektologa? in 3) Ali v konkretnem primeru v zvezi z vprašanjem obstoja vzročne zveze med obravnavanim škodnim dogodkom in pojavom herpes zoster pri tožnici zavrnitev dokaznega predloga po postavitvi izvedenca infektologa predstavlja kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP? V utemeljitvi predloga izraža prepričanje, da protipravnost ravnanja njenega zavarovanca ni izkazana. Iz izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi vrata oziroma senzor delovala nepravilno. V konkretnem primeru so zašla v neustrezno stanje časovno neomejenega čakanja oziroma je prišlo do motenega delovanja fotocelice. Gre za anomalijo, ki ne pomeni okvare vrat/senzorjev in nepravilnega delovanja vrat. Izvedenec je pojasnil, da do takih anomalij prihaja zelo redko. Opustitev letnega vzdrževanja vrat ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, sploh glede na ugotovitve izvedenca, da tudi redno servisiranje dogodka ne bi preprečilo. Do anomalije je prišlo zaradi spleta specifičnih okoliščin, in sicer vstopa moškega z otrokom neposredno pred tožnico. Gre za nesrečno naključje. Izvedenec je zgolj domneval, da je bila udarna sila vrat v tožnico večja kot bi bila, če bi bila vrata servisirana. To ne predstavlja zadostnega dokaznega standarda. Glede drugega in tretjega predlaganega vprašanja pa meni, da postavljeni izvedenec - specialist kirurg travmatolog ni imel ustreznega strokovnega znanja za podajo mnenja glede obstoja vzročne zveze med pojavom virusa herpesa zoster in škodnim dogodkom, saj ni strokovnjak za področje virusnih bolezni. Izvedenec je sam pojasnil, da je za podajo mnenja v zvezi z virusnimi obolenju, zlasti glede vprašanja obstoja vzročne zveze, pristojen izvedenec infektolog. V obravnavani zadevi gre tako za neobrazloženo zavrnitev dokaznega predloga, ki temelji na vnaprejšnji dokazni oceni, kot tudi za poseg v tožničino pravico do izjave.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zaradi česar je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba II Cp 2233/2017
• VSRS sklep II DoR 101/2015
• VSRS Sklep II DoR 117/2017