VSRS Sklep Cp 15/2018

Jedro

Iz besedila 357.a člena ZPP izhaja, da je zakonodajalec pritožbo zoper razveljavitveni sklep višjega sodišča vezal na položaj, ko slednje s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in ne na položaj, ko razveljavi njegov sklep.

Smiselna uporaba 357.a člena ZPP v nepravdnih postopkih pomeni, da je pritožba zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, s katerim je razveljavljen sklep sodišča prve stopnje, ki je po svoji naravi ekvivalenten sodbi, izdani v pravdnem postopku, dopustna.

Sklepi, izdani v postopkih odločanja o ukrepih za preprečevanje nasilja po ZPND, so v bistvenem podobni sklepom, izdanim v postopkih odločanja o začasnih odredbah. To pa pomeni, da takšni sklepi nimajo narave sodbe.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog predlagateljice, da nasprotnemu udeležencu izreče v izreku opredeljene ukrepe iz 19. in 21. člena ZPND.

2. Višje sodišče je z izpodbijanim sklepom ugodilo pritožbi predlagateljice, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek.

3. Zoper takšen sklep se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne višjemu sodišču v novo odločanje.

4. Predlagateljica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni dovoljena.

6. ZPP v 357.a členu določa, da je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče. Iz povzetega besedila izhaja, da je zakonodajalec to pritožbo vezal na položaj, ko sodišče druge stopnje s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in ne na položaj, ko razveljavi njegov sklep. Jezikovna razlaga navedene določbe torej napeljuje na zaključek, da pritožba zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje ni mogoča v primerih, ko slednje razveljavi (kakršenkoli že) sklep sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče se je zato ukvarjalo z vprašanjem, ali je takšna (dobesedna) razlaga povzete določbe ustrezna.

7. V zvezi s tem se je najprej ukvarjalo z razmerjem med določbo prvega odstavka 357.a člena in 366. členom ZPP. Slednji določa, da se v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo v postopku odločanja o pritožbi zoper sodbo. Določba se nanaša na pritožbeni postopek pred sodiščem druge stopnje. Pritožba zoper razveljavitveni sklep po 357.a členu ZPP pa je samostojen pravni institut. To pomeni, da 366. člen ZPP ne more biti podlaga, po kateri bi bilo to pravno sredstvo dopustno tudi v primerih, ko višje sodišče (v pravdnem postopku) razveljavi določen sklep sodišča prve stopnje (npr. sklep o izvedenini, o oprostitvi plačila sodne takse, o izdaji začasne odredbe). Tudi kakšne druge podlage, ki bi takšne pritožbe omogočala, ZPP ne daje. Te torej niso dovoljene.

8. S tem se odpre nadaljnje vprašanje dovoljenosti pritožbe po 357.a členu ZPP v nepravdnih postopkih. V slednjih sodišče (vedno) odloča s sklepi (prvi odstavek 29. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP), sicer pa se v njih smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku (37. člen ZNP). To pomeni, da so določeni (končni) sklepi, izdani v nepravdnem postopku, po svoji naravi ekvivalentni sodbam, izdanim v pravdnem postopku - pomenijo dokončno ureditev določenega pravnega razmerja med udeleženci. Ker ni videti razloga, da bi bilo pravno varstvo v smislu 357.a člena ZPP zagotovljeno le v pravdnih postopkih,¹ bi torej smiselna uporaba 357.a člena ZPP lahko pomenila, da je pritožba zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, s katerim bi bil razveljavljen takšen sklep, dopustna. Nasprotno pa velja glede ostalih v nepravdnih postopkih izdanih sklepov - torej tistih sklepov, ki po svoji naravi niso ekvivalentni sodbam. Ker, kot rečeno, v pravdnem postopku zoper takšne sklepe pritožbe po 357.a členu ZPP ni mogoče vložiti, mora enako veljati tudi v nepravdnih postopkih.

9. V nadaljevanju je bilo zato treba odgovoriti še na vprašanje, ali odločitev o predlogu za izrek ukrepov po 19. in 21. členu ZPND predstavlja sklep, ki je po svoji naravi ekvivalenten sodbi, izdani v pravdnem postopku.

10. V zvezi s tem Vrhovno sodišče ugotavlja, da ZPND predvideva možnost izrekanja ukrepov, ki razmerja uredijo začasno, njihov izrek pa je nujen za varstvo žrtev pred nasiljem. Ukrepi, ki se po tem zakonu lahko izrekajo, torej žrtvam dajejo le začasno varstvo - veljali naj bi v času, ki je (običajno) potreben za to, da slednje na ustrezen način trajno uredijo svoj položaj. Navedeno samo po sebi nakazuje na podobnost tovrstnih ukrepov z ukrepi, ki se lahko izrekajo z (regulacijskimi) začasnimi odredbami - namen je v obeh primerih v bistvenem enak: začasno varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem in odvrnitev škode. Podobna sta tudi postopka odločanja - ta mora biti hiter, možna je odločitev pred vročitvijo predloga nasprotnemu udeležencu (kontradiktornost je v takem primeru zagotovljena v ugovornem postopku), pritožba zoper odločbo sodišča prve stopnje ne zadrži njene izvršitve.²

Navedeno upravičuje zaključek, da so tudi sklepi, izdani v postopkih odločanja o ukrepih za preprečevanje nasilja po ZPND, v bistvenem podobni sklepom, izdanim v postopkih odločanja o začasnih odredbah. To pa pomeni, da takšni sklepi nimajo narave sodbe - z njim ni dokončno urejeno razmerje med udeležencema, ampak je zgolj začasno urejeno varstvo enega (ali nekaterih) od njih.

11. Kot je že bilo obrazloženo, določba 357.a člena ZPP pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je razveljavljen sklep sodišča prve stopnje, ki po svoji naravi ni ekvivalenten sodbi, izdani v pravdnem postopku, ne omogoča. Obravnavana pritožba nasprotnega udeleženca tako ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Pravno sredstvo je namenjeno varovanju ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki naj bo doseženo na način, da višje sodišče (če je le mogoče) o pritožbi odloči vsebinsko in dokončno. Razlogi za zagotavljanje takšnega varstva obstajajo tako v pravdnih kot v nepravdnih postopkih.
² Primerjaj Dr. Vesna Bergant Rakočevič: Problemi izrekanja in izvajanja prepovedi nasilnih dejanj po ZPND, Pravna praksa, 2015, št. 3-4, str. 12-14; Tomaž Pavčnik: Nekatera vprašanja Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Pravosodni bilten, št. 2/2012, str. 95.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep Cp 6/2019
• VSRS Sklep Cp 23/2018
• VSRS Sklep Cp 6/2023