VSRS Sklep I Up 78/2018

Jedro

Materialna škoda sama po sebi praviloma ne pomeni težko popravljive škode. Ta se namreč lahko iztoži pred pristojnim sodiščem. Lahko pa težko popravljivo škodo predstavlja situacija, ki pomeni ogrožanje preživljanja posameznikov. A navedenega ni mogoče domnevati, niti ne zadošča golo (tožbeno in pritožbeno) zatrjevanje ogroženosti, temveč je treba s stopnjo verjetnosti trditve v tej smeri izkazati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Tožniki (dediči po pokojnem F. K.) so vložili tožbo zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Kranj, št. 06122-1702/2015-10 z dne 19. 1. 2016. Z njo je toženka inšpekcijskemu zavezancu F. K. naložila, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo prizidka k obstoječi mizarski delavnici, maksimalne tlorisne velikosti 14,50 m x 8,60 m, na zemljišču s parc. št. 900/1 k.o. X. (ID 884612) (1. točka izreka) in ga na svoje stroške odstraniti do 15. 6. 2016 (2. točka izreka), sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz druge točke, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka). Za objekt iz 1. točke izreka je prepovedala določene dejavnosti (izvedba komunalnih priključkov, vpisi v zemljiško knjigo, uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem...) (4. točka izreka) ter sklenila, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka) in da ni stroškov postopka (6. točka izreka). Zoper navedeno odločbo je bila vložena pritožba, ki jo je toženka zavrnila z odločbo, št. 0612-37/2016-19-LMJ z dne 26. 2. 2018.

2. Tožniki so s tožbo vložili tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero naj se odloži izvršba izpodbijane inšpekcijske odločbe vse do zaključka postopka sprememb občinskega prostorskega načrta (OPN). V nasprotnem primeru bi jim nastala nepopravljiva škoda, saj jim mizarska dejavnost predstavlja edini vir dohodka. V spornem prizidku se nahajajo mizarski stroji, nujni za opravljanje dejavnosti, ki jih ni mogoče postaviti drugam in z njimi upravljati. Odstranitev objekta bi za prvega in drugega tožnika pomenila tudi prenehanje opravljanja dejavnosti. Sodišče prve stopnje je zahtevo zavrnilo zaradi neizkazanosti navedb.

3. Tožniki (v nadaljevanju pritožniki) so zoper omenjeni sklep vložili pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagajo, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Ne strinjajo se, da naj ne bi izkazali težko popravljive škode. Sklicujejo se na tožbi priložene listinske dokaze in poudarjajo, da mizarska dejavnost zanje predstavlja vir preživljanja. Navajajo, da zahteva po predložitvi listin, iz katerih izhajajo viri pridobivanja dohodkov in delež dohodkov iz mizarske dejavnosti v teh dohodkih, presega dokazno potrebo v konkretnem primeru. Poudarjajo, da je iz celotnega spisa nedvomno razvidno, da predstavlja prizidek – glede na njegovo velikost – bistven del mizarske delavnice.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

7. Začasna odredba predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma začasno uredi stanje. Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino oziroma obliko škode, ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je takšna škoda za njo težko popravljiva. Na tožniku je torej tako trditveno kot dokazno breme.

8. Težko popravljiva škoda se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča gre za takšno škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma s predlagano začasno ureditvijo stanja. Podana mora biti torej neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se jih želi preprečiti.

9. Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru pritožniki niso izkazali zatrjevane težko popravljive škode.

10. Sodišče prve stopnje je presodilo, da pritožniki trditev o eksistenčni odvisnosti od prizidka, kjer se opravlja mizarska dejavnost in ki so ga dolžni odstraniti, niso konkretizirali (npr. z velikostjo delavnice, z vrsto in s številom strojev, s tem, da jih glede na konkretne površine prostorov in konkretno velikost strojev ni mogoče namestiti v nobenih drugih prostorih oziroma da takih prostorov tudi ne morejo pridobiti na drugi lokaciji idr.). Poleg tega za svoje navedbe niso predložili nobenih dokazil (npr. o registraciji obeh podjetnikov za opravljanje dejavnosti, obrtna dovoljenja, listine, iz katerih izhajajo viri pridobivanja dohodka obeh samostojnih podjetnikov in tožnice ter delež dohodkov iz mizarske dejavnosti v teh dohodkih idr.). Zaključilo je, da s posplošenimi trditvami o nenadomestljivi škodi zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe niso izkazani.

11. Pritožniki navedenemu nasprotujejo in navajajo, da so težko popravljivo škodo izkazali s tožbi predloženimi listinami. Temu ni mogoče pritrditi.

12. Iz pritožbe najprej ni razvidno, katere listine naj bi to bile, saj niso določno opredeljene. Pritožniki na splošno omenjajo zgolj listine, ki naj bi dokazovale, da predstavljajo določeni objekti zaokroženo celoto oziroma da predstavljata prizidek k mizarski delavnici in obstoječa mizarska delavnica kompleks, v katerem se nahajajo mizarski stroji, potrebni za obdelavo lesa. Neobrazloženo in nerazumljivo je tudi pritožbeno stališče, da je nemogoče definirati število strojev. Ne drži niti, da naj bi bila registracija obeh podjetnikov izkazana. Dejstvo, da pritožniki niso predložili listin, iz katerih bi izhajali viri pridobivanja dohodka pritožnikov ter delež dohodkov iz mizarske dejavnosti v teh dohodkih, v pritožbi priznavajo celo sami, saj navajajo, da "to presega dokazno potrebo v konkretnem primeru". Zakaj, pa ne pojasnijo.

13. Vrhovno sodišče ob tem opozarja na že večkrat sprejeto stališče, da materialna škoda sama po sebi praviloma ne pomeni težko popravljive škode. Ta se namreč lahko iztoži pred pristojnim sodiščem.¹ Lahko pa težko popravljivo škodo predstavlja situacija, ki pomeni ogrožanje preživljanja posameznikov. A navedenega ni mogoče domnevati, niti ne zadošča golo (tožbeno in pritožbeno) zatrjevanje ogroženosti, temveč je treba s stopnjo verjetnosti trditve v tej smeri izkazati.² Zato je vprašanje, kolikšen del dohodka pritožnikov predstavljajo dohodki iz mizarske dejavnosti in ali ne bi bilo mogoče te (ali tudi druge) dejavnosti, s katero bi si pritožniki zagotovili sredstva za preživljanje, opravljati drugje, bistvenega pomena za odločitev v zadevi.³ Do tega pa se pritožniki ne v zahtevi za izdajo začasne odredbe niti v pritožbi niso obrazloženo opredelili in izkazali ter s tem ustvarili podlage za izdajo začasne odredbe.

14. Glede na navedeno in ker ostale pritožbene navedbe za odločitev niso bistvene (med drugim, da imajo pritožniki za prostore dovoljenje, saj bo to predmet odločanja o glavni stvari), je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

-------------------------------
¹ Enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v odločbi I Up 247/2017 z dne 15. 12. 2017.
² Pritožbeno tavtološko argumentiranje, "da je težko popravljiva škoda dokazana, saj bi odstranitev prizidka pomenila težko popravljivo škodo" je vsebinsko prazno.
³ Vrhovno sodišče ob tem opozarja na stališče, razvidno iz sklepa I Up 24/2017 z dne 15. 2. 2017, da je pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe relevantna škoda, ki jo je mogoče odvrniti le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta, kar pomeni, da če obstajajo druge možnosti, s katerimi je mogoče za čas odločanja sodišča prve stopnje oziroma do pravnomočne odločitve o tožbi preprečiti nastanek težko popravljive škode, pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• Sklep I Up 733/2011
• VSRS Sklep I Up 201/2018
• UPRS Sklep III U 8/2017-12