<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba VIII Ips 233/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2018:VIII.IPS.233.2017
Evidenčna številka:VS00011181
Datum odločbe:24.04.2018
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VDSS Psp 71/2017
Datum odločbe II.stopnje:01.07.2017
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), mag. Irena Žagar (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel, Marjana Lubinič, Borut Vukovič
Področje:SOCIALNO ZAVAROVANJE
Institut:denarna socialna pomoč - znižanje pomoči - diskrecijska pravica - skupno bivanje

Jedro

Namen socialne pomoči je zagotovitev sredstev posameznikom za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogočajo preživetje, to pa zajema tudi stroške bivanja oziroma nastanitve. Če so ti manjši zaradi sobivanja z osebo, ki ni družinski član, je CSD pooblaščen, da odloči po prostem preudarku, ali je posameznik glede na dejansko stanje upravičen do dajatve in v kakšnem obsegu.

Odločitev toženca, da bivanje tožnika skupaj z materjo v skupni garsonjeri šteje za okoliščino, ki utemeljuje znižanje maksimalne denarne socialne pomoči za samsko osebo za 15 % je skladna z namenom in v okviru podeljene diskrecije.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločbe toženca št. 12300-1325/2015-2 z dne 9. 6. 2015 in I. točke izreka odločbe Centra za socialno delo A. št. 1231-1500/2015-271/0 z dne 13. 3. 2015, da se tožniku prizna pravica do denarne socialne pomoči v višini 269,20 EUR mesečno od 1. 4. 2015 do 30. 9. 2015 in da je toženec dolžan tožniku plačati razliko med priznano denarno socialno pomočjo in višino osnovnega zneska minimalnega dohodka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek za odpravo odločbe toženca št. 12300-2969/2015-2 z dne 3. 3. 2016 in I. točke izreka odločbe Centra za socialno delo A. št. 1231-6849/2015-271/0 z dne 14. 9. 2015, da se tožniku prizna pravica do denarne socialne pomoči v višini 270,82 EUR mesečno od 1. 10. 2015 do 31. 3. 2016 in da je toženec dolžan tožniku izplačati razliko med priznano denarno socialno pomočjo in osnovnim zneskom minimalnega dohodka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sklenilo je še, da stroški postopka bremenijo proračun Republike Slovenije.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje in je potrdilo njegovo sodbo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ker ima sodba sodišča prve stopnje pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti in niso navedeni odločilni razlogi. Sodišče druge stopnje je pritrdilo sodišču prve stopnje, da tožnik živi z materjo in da to utemeljuje znižanje denarne socialne pomoči za 15 % ter da je v posledici zakonito uporabljeno pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Diskrecijska pravica toženca ni dovolj obrazložena. Prav tako na ugotovljeno dejansko stanje ni pravilno znižanje denarne in socialne pomoči za 15%. Toženec ni izvedel nobenega dokaza, s katerimi bi ugotovil njegovo premoženjsko in zdravstveno stanje. Šele bi takrat bi sodišče lahko zaključilo, da je toženec pravilno uporabil prosti preudarek. Dokaze je izvedlo sodišče, vendar dokazov, ki jih je predlagal tožnik ni upoštevalo ali jih ni pravilno ocenilo. Tožnik plačuje več kot polovico bivalnih stroškov, sam pa plačuje internet in TV naročnino. S tem pa mu ni zagotovljena osnovna oskrba, ki bi bila podlaga za znižanje denarne socialne pomoči za 15 %. Prav tako sodišče ni upoštevalo, da ima hude zdravstvene težave in mu odobrena sredstva ne zadoščajo niti za hrano.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Toženec v odgovoru na revizijo prereka navedbe tožnika in vztraja pri svojih dosedanjih stališčih.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija neutemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Obstoj te kršitve tožnik uveljavlja v zvezi s tem, da je sodišče druge stopnje pritrdilo razlogom za odločitev sodišča prve stopnje in da niso navedeni odločilni razlogi. Očitana kršitev ni podana. Sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti. Izrek sodbe je razumljiv, ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe. Sodišče druge stopnje je v 8. in 9. točki obrazložitve navedlo jasne razloge, zakaj šteje, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna tako glede skupnega bivanja in delitve stroškov kot tudi glede uporabe diskrecijske pravice pri odločanju.

8. Revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.

9. Iz dejanskega stanja izhaja, da je tožnik samska oseba, da živi skupaj z materjo, ki je najemnica garsonjere, da si delita stroške bivanja, stroške za internet in televizijo pa plačuje tožnik.

10. Odločanje po prostem preudarku je dano pristojnim organom kot možnost izbire odločitve, ko v zakonu ni mogoče v naprej predvideti vseh dejanskih okoliščin, ki so pomembne za odločitev v konkretnem primeru. Upravni organ in drugi subjekti, ki odločajo v upravnih zadevah, lahko odločajo po prostem preudarku, če jim zakon daje pooblastilo, da ga uporabijo. V odločbi morajo navesti razloge za svojo odločitev, odločiti morajo v mejah danega pooblastila in ob upoštevanju namena upravičenja. To določa drugi odstavek 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami).

11. Namen socialne pomoči je zagotovitev sredstev posameznikom za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogočajo preživetje, to pa zajema tudi stroške bivanja oziroma nastanitve. Če so ti manjši zaradi sobivanja z osebo, ki ni družinski član, je CSD pooblaščen, da odloči po prostem preudarku, ali je posameznik glede na dejansko stanje upravičen do dajatve in v kakšnem obsegu.

12. Zmanjšanje denarne socialne pomoči ureja 31. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami), ki določa, da lahko center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli, ali se dodeli v nižjem znesku samski osebi ali družini, za katero je mogoče sklepati, da ji je dohodek v višini minimalnega dohodka v celoti ali delno zagotovljen, med drugim tudi zato, če živi z osebami oziroma ji pri preživljanju pomagajo osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu ali je njeno preživetje zagotovljeno na drug način. CSD v tem primeru odšteje mesečno vrednost osnovne oskrbe, ki jo ima upravičenec zagotovljeno (prehrana, bivanje), ugotovljeno v skladu z metodologijo, ki jo predpiše minister pristojen za socialno varstvo. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne in socialne pomoči (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 8/2012 s spremembami) v tretjem odstavku 12. člena določa, da se v primeru, ko je upravičencu zagotovljeno bivanje, šteje, da mu je zagotovljena osnovna oskrba v mesečni vrednosti 15% minimalnega dohodka.

13. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je toženec zakonito uporabil prosti preudarek glede znižanja dodeljene denarne socialne pomoči. Tožnik je obravnavan kot samska oseba. Živi s svojo materjo, ki ne šteje za družinskega člana. Zato se pri izračunu meje upravičenosti do socialne pomoči za tožnika ne upoštevajo njeni dohodki. Stroški, vezani na stanovanjsko enoto, so fiksni in variabilni. Stroške bivanja si z mamo delita na polovico, z izjemo stroškov za internet in televizijo. Zaradi delitve fiksnih stroškov je njegovo bivanje cenejše, kot če bi živel sam. Zato je odločitev toženca, da bivanje tožnika skupaj z materjo v skupni garsonjeri šteje za okoliščino, ki utemeljuje znižanje maksimalne denarne socialne pomoči za samsko osebo za 15% skladna z namenom in v okviru podeljene diskrecije, ko je upoštevano, da ima tožnik zaradi določenih okoliščin nižje stroške pri preživljanju.1

14. Tožnik navaja, da toženec ni pravilno uporabil prostega preudarka, ker ni ugotavljal njegovega premoženjskega in zdravstvenega stanja. Tožniku je bila dodeljena maksimalna socialna pomoč za samsko osebo, zmanjšana zaradi sobivanja z materjo. Premoženjsko stanje je bilo upoštevano kot podlaga za dodelitev socialne pomoči, zdravstveno stanje pa ni okoliščina, ki bi vplivala na njeno dodelitev ali višino. Zdravstveni in drugi razlogi, so lahko podlaga za uveljavljanje drugih oblik socialne pomoči (kot na primer subvencijo najemnine, izredno socialno pomoč, plačilo obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja).

15. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

-------------------------------
1 Glej VIII Ips 152/2016 z dne 11. 10. 2016.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 31
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 6, 6/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4NTE1