<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep VIII R 5/2018

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2018:VIII.R.5.2018
Evidenčna številka:VS00011111
Datum odločbe:06.03.2018
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), mag. Irena Žagar (poroč.), Marjana Lubinič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:krajevna pristojnost - delegacija - tehtni razlogi za delegacijo

Jedro

Med tehtne razloge za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča sodi tudi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Zatrjevanih okoliščin po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče šteti za druge tehtne razloge za delegacijo pristojnosti. Tožnik utemeljuje predlog s tem, da je bil zahtevek že trikrat zavrnjen na prvi stopnji in da je bilo storjenih več kršitev načel procesnega prava. V primeru kršitev postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava ima tožnik na razpolago pravna sredstva po ZPP, saj institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti.

Razlogi, ki jih tožnik navaja v zvezi s postopki predsednice senata, so tudi sicer razlogi, ki jih je mogoče povezati le z zahtevo za izločitev posameznega sodnika ali sodnice, ne pa za delegacijo krajevne pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo, vloženo na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, izpodbija izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zahteva ugotovitev, da je izredna odpoved nezakonita, da mu delovno razmerje še vedno traja, uveljavlja reintegracijski in reparacijski zahtevek oziroma podredno, da mu tožena stranka namesto reintegracije plača denarno povračilo.

2. Tožnik predlaga,1 da Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v tej zadevi. Navaja, da dosedanje delovanje Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani več kot očitno ne zadosti objektivni nepristranskosti sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Prejel je prepis zvočnega posnetka glavne obravnave v kazenski zadevi zoper obdolženo R. S. in ugotovil, da gre za neskladje med izjavo ravnatelja in poročilom razgovora z navedeno pričo ter razlogi podane odpovedi. V njej dogodek, ki se mu očita, ni naveden in ni bil razlog za odpoved. V nadaljevanju opiše posamezne odločitve in ravnanja predsednice senata sodišča prve stopnje. Meni, da dejanja dveh predsedujočih sodnic v dosedanjem postopku ter predsednice sodišča prve stopnje pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti, ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin, ustvarjajo upravičen dvom o nepristranskosti katerega koli sodnika tega sodišča in s tem dvom o zagotavljanju videza nepristranskosti sojenja.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to podani tehtni razlogi.

5. Med tehtne razloge za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča sodi tudi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Zatrjevanih okoliščin po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče šteti za druge tehtne razloge za delegacijo pristojnosti. Tožnik utemeljuje predlog s tem, da je bil zahtevek že trikrat zavrnjen na prvi stopnji in da je bilo storjenih več kršitev načel procesnega prava. V primeru kršitev postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava ima tožnik na razpolago pravna sredstva po ZPP, saj institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti.

6. Razlogi, ki jih tožnik navaja v zvezi s postopki predsednice senata, so tudi sicer razlogi, ki jih je mogoče povezati le z zahtevo za izločitev posameznega sodnika ali sodnice, ne pa za delegacijo krajevne pristojnosti.

7. Prav tako razlog za delegacijo ni ravnanje predsednice sodišča v predlagani uvedbi disciplinskega postopka zoper predsednico senata, ki je pristojna za uvedbo tega postopka. Tožniku je v zvezi s tem posredovala svoj odgovor, enako tudi ministrstvu za pravosodje, ki tožnikovi pobudi ni sledilo.

8. Netočna je tudi trditev, da je bila odvetnica tožene stranke A. A. do nedavnega sodnica sodišča prve stopnje. Sodniško funkcijo je prenehala opravljati že v letu 2007.

9. Vrhovno sodišče ugotavlja, da niso podani razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča na podlagi določb 67. člena ZPP, zato je predlog zavrnilo.

-------------------------------
1 Predlog z dne 18. 12. 2017 in z dne 14. 2. 2018.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.05.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4NDcw