VSRS Sodba III Ips 83/2016-3

Jedro

Ni pravno pomembno, ali gre za gospodarsko pogodbo pri poroštveni pogodbi, pač pa bi bilo lahko pravno pomembno, ali gre morebiti za gospodarsko pogodbo pri pogodbi, za katero je toženka dala poroštvo.

Obveznost solidarnega poroka zastara v enakem roku kot obveznost glavnega dolžnika.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Toženka sama krije stroške revizije.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi VL 93578/2014 z dne 10. 7. 2014, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani, ohranilo v veljavi za 27.346,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 7. 2014 in za 224,44 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 8. 2014, pri čemer je toženi stranki naložilo plačilo na račun družbe B., d. o. o. (I. točka izreka sodbe). Posledično je toženi stranki naložilo povrnitev 2.414,70 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka sodbe).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sklep [pravilno sodbo]¹ sodišča prve stopnje (I. točka izreka sodbe). Pri tem je odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka sodbe).

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 46/2016-9 z dne 20. 5. 2016 dopustilo revizijo tožene stranke glede vprašanja, ali zastara obveznost solidarnega poroka šele z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika, v kolikor je za obveznost poroka z zakonom predpisan krajši zastaralni rok (npr. terjatev iz gospodarske pogodbe) od zastaralnega roka, ki je predpisan za zastaranje obveznosti glavnega dolžnika (npr. splošni zastaralni rok).

4. Tožena stranka je nato zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Primarno je predlagala spremembo sodb sodišč druge in prve stopnje z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podredno pa razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj z vrnitvijo zadeve sodišču druge oziroma prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je priglasila stroške revizijskega postopka z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Uporaba ZPP(-E)

6. Postopek v tej zadevi se je začel pred 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 10/2017, v nadaljevanju ZPP-E). Vendar pa je bila odločba, s katero se je postopek končal pred sodiščem prve stopnje, izdana 21. 10. 2015, kar je pred začetkom uporabe ZPP-E. Zato se je postopek pred Vrhovnim sodiščem (na podlagi 125. člena ZPP-E) nadaljeval po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki so se uporabljale pred začetkom uporabe ZPP-E.

Povzetek pravno relevantnih dejanskih ugotovitev

7. Tožnica je z leasingojemalcem R. F. sklenila pogodbo o finančnem leasingu za nakup osebnega vozila. Toženka pa se je zavezala kot porokinja in plačnica, torej kot solidarna porokinja.

8. Tožnica je od pogodbe o finančnem leasingu odstopila 16. 9. 2009.

9. Tožnica je 9. 7. 2014 vložila predlog za izvršbo oziroma tožbo (na plačilo zapadlih leasing obrokov, diskontiranih ne-zapadlih obrokov, stroškov opominov, stroškov izterjave in odvzema predmeta leasinga, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi na dan 8. 7. 2014).

Pravna presoja sodišč prve in druge stopnje

10. Sodišče prve stopnje je presodilo, da obveznost toženke kot solidarne porokinje zastara v istem roku kot obveznost glavnega dolžnika (R. F.). Ker obveznost glavnega dolžnika, ki je fizična oseba,² zastara v splošnem pet letnem zastaralnem roku iz 346. člena OZ, velja isti zastaralni rok tudi za toženko, ki odgovarja solidarno z glavnim dolžnikom. Ker od odstopa od pogodbe o finančnem leasingu (16. 9. 2009) do vložitve izvršilnega predloga oziroma tožbe (9. 7. 2014) rok petih let še ni potekel, obveznost toženke še ni zastarala.

11. Sodišče druge stopnje je presodilo, da je položaj solidarne porokinje izenačen s položajem glavnega dolžnika, zaradi česar zanjo praviloma ne more veljati krajši zastaralni rok. Porokinja namreč odgovarja za veljavno in zapadlo obveznost glavnega dolžnika.

Presoja utemeljenosti revizije

12. V primeru dopuščene revizije Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP).

Bistvene postopkovne kršitve

13. Revizija ni bila dopuščena zaradi odprave kršitev postopka, temveč zaradi odgovora na pomembno (materialno) pravno vprašanje.

14. Morebitnih kršitev postopka v zvezi z zastavljenim (in dopuščenim) pravnim vprašanjem pa tožena stranka v reviziji niti ni konkretizirala.³

Materialno pravo

15. Predmet (dopuščene) revizije je pravzaprav odgovor na vprašanje, ali obveznost toženke kot solidarne porokinje zastara v 3-letnem zastaralnem roku (iz 349. člena OZ), ki velja za gospodarske pogodbe, ali v splošnem 5-letnem zastaralnem roku (iz 346. člena OZ). V konkretnem primeru namreč ni sporna razlaga prvega odstavka 1034. člena OZ, ki določa, da z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika zastara tudi obveznost poroka, niti drugega odstavka 1034. člena OZ, ki določa, da v primeru, če je rok za zastaranje obveznosti glavnega dolžnika daljši od dveh let,⁴ zastara obveznost poroka po dveh letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika,⁵ saj je bilo v postopku pred sodiščema nižjih stopenj ugotovljeno, da se je toženka (s poroštveno izjavo) zavezala kot solidarna porokinja, kar pomeni, da zastara poroštvo takrat kot obveznost glavnega dolžnika.

16. Ker je toženka solidarna porokinja za obveznosti leasingojemalca, pomeni zastaranje glavnih obveznosti (to je obveznosti iz leasing pogodbe) tudi zastaranje poroštvenih obveznosti. Ugovor zastaranja se mora namreč vedno nanašati na določeno terjatev.⁶ Pri tem ne gre za »terjatev« iz poroštvene pogodbe (pri kateri naj bi po stališču revidentke glede na subjekta, ki sta jo sklenila, šlo za gospodarsko pogodbo), pač pa za terjatev tožnice (leasingodajalke) do glavnega dolžnika iz leasing pogodbe, za katero je toženka prevzela odgovornost kot solidarna porokinja (kot porokinja in plačnica). Tako torej ni pravno pomembno, ali gre za gospodarsko pogodbo pri poroštveni pogodbi, pač pa bi bilo lahko pravno pomembno, ali gre morebiti za gospodarsko pogodbo pri pogodbi, za katero je toženka dala poroštvo. Vendar pa je bilo v zvezi s slednjo v postopku pred sodiščema nižjih stopenj ugotovljeno, da obveznost glavnega dolžnika, ki je fizična oseba, zastara v splošnem 5-letnem zastaralnem roku.

17. Glede na obrazloženo ni utemeljeno sklicevanje revidentke na tretji odstavek 1024. člena OZ (na ugovor, izhajajoč iz poroštvene pogodbe, to je na zastaranje upnikove terjatve proti njej). Toženka se je namreč zavezala kot solidarna porokinja, kar pomeni, da njena obveznost ne zastara v drugačnem času kot obveznost glavnega dolžnika.⁷

18. Glede na to, da za zastaranje obveznosti glavnega dolžnika velja petletni (in ne triletni) zastaralni rok, niso pravno pomembne revizijske navedbe o ne-pretrganju zastaranja (»da zastaranja ni mogoče pretrgati po tem, ko je zastaranje že nastopilo«). Posledično tudi nista upoštevni odločbi višjih sodišč⁸, na kateri se je s tem v zvezi sklicevala revidentka.

Odločitev o reviziji

19. Vrhovno sodišče je s tem odgovorilo na revizijske navedbe, ki so bile po njegovi materialnopravni presoji bistvene za revizijsko odločitev.

20. Ker odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje ni v prid revidentki, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) – I. točka izreka.

Odločitev o stroških revizijskega postopka

21. Ker revidentka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije njene stroške (II. točka izreka).

-------------------------------
¹ O zavrnitvi pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje odloči s sodbo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).
² Iz besedila 1. člena pogodbe izhaja, da je predmet pogodbe finančni leasing za premičnino (prvi odstavek), in sicer za fizično osebo (drugi odstavek).
³ Tožena stranka je le navedla, da revizijo vlaga tudi zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.
⁴ Tako v primeru zastaralnega roka iz 346. člena OZ kot tudi zastaralnega roka iz 349. člena OZ gre za rok, ki je daljši od dveh let.
⁵ Ne morda prvega in drugega odstavka 1037. člena OZ, kot je očitno zmotno navedla tožena stranka v drugem odstavku 2. točke revizije (1037. člen OZ namreč vsebuje določbe o ugovorih nakazanca).
⁶ Primerjaj sodbo in sklep VS RS II Ips 187/2009 z dne 21. 10. 2010 (11. točko obrazložitve).
⁷ Primerjaj sklep VSL I Cp 40/2016 z dne 17. 5. 2016 (8. točko obrazložitve).
⁸ Pravilna opravilna številka sodbe VSL (z dne 9. 4. 2014) je III Cp 721/2014 (in ne II Cp 721/2014).

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep III DoR 46/2016
• VSL Sodba II Cp 1698/2018
• VSC Sklep I Ip 276/2020