VSRS Sklep II DoR 383/2017

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali lahko upravnik večstanovanjske stavbe začne izvajati posel rednega upravljanja ali nujna vzdrževalna dela preden dobi soglasje etažnih lastnikov oz. brez veljavno sprejetih sklepov etažnih lastnikov,

- ali etažni lastniki odgovarjajo za plačilo stroškov, ki so posledica izvedbe takšnih poslov, če upravnik naknadno, že po izvedbi posla, pridobi ustrezna soglasja etažnih lastnikov, ki imajo ustrezno večino solastniških deležev, pri čemer pa ta soglasja ne pridobi na način, kot ga predvideva SZ-1, torej s sklepom etažnih lastnikov ali odločbo sodišča, temveč s konkludentnim ravnanjem posameznih etažnih lastnikov, ko opravijo ali prevzamejo obveznost plačila svojega dela stroškov.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali lahko upravnik večstanovanjske stavbe začne izvajati posel rednega upravljanja ali nujna vzdrževalna dela preden dobi soglasje etažnih lastnikov oz. brez veljavno sprejetih sklepov etažnih lastnikov?

2. Ali etažni lastniki odgovarjajo za plačilo stroškov, ki so posledica izvedbe takšnih poslov, če upravnik naknadno, že po izvedbi posla, pridobi ustrezna soglasja etažnih lastnikov, ki imajo ustrezno večino solastniških deležev, pri čemer pa ta soglasja ne pridobi na način, kot ga predvideva SZ-1, torej s sklepom etažnih lastnikov ali odločbo sodišča, temveč s konkludentnim ravnanjem posameznih etažnih lastnikov, ko opravijo ali prevzamejo obveznost plačila svojega dela stroškov?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 33180/2016 z dne 6. 4. 2016 v delu, v katerem je bila še dovoljena izvršba, in zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na plačilo 4.100,87 EUR. Odločilo je tudi, da mora tožnica plačati 721,00 EUR pravdnih stroškov toženca.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika v celoti ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je relevatni sklep o izvršbi ohranilo v celoti v veljavi tako, da je toženec dolžan tožniku plačati 4.100,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 6. 2016 dalje do plačila in stroške izvršilnega v znesku 44,00 EUR. Tožencu je naložilo v plačilo tudi 796,90 EUR pravdnih stroškov ter 289,99 EUR stroškov pritožbenega postopka.

3. Toženec Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo dopusti glede dveh pravno pomembnih vprašanj, in sicer:

1. Ali lahko upravnik večstanovanjske stavbe začne izvajati posel rednega upravljanja ali nujna vzdrževalna dela preden dobi soglasje etažnih lastnikov oz. brez veljavno sprejetih sklepov etažnih lastnikov?

2. Ali etažni lastniki odgovarjajo za plačilo stroškov, ki so posledica izvedbe takšnih poslov, če upravnik naknadno, že po izvedbi posla, pridobi ustrezna soglasja etažnih lastnikov, ki imajo ustrezno večino solastniških deležev, pri čemer pa ta soglasja ne pridobi na način, kot ga predvideva SZ-1, torej s sklepom etažnih lastnikov ali odločbo sodišča, temveč s konkludentnim ravnanjem posameznih etažnih lastnikov, ko opravijo ali prevzamejo obveznost plačila svojega dela stroškov?

4. Navaja, da da so določbe SZ-1 glede upravljanja večstanovanjske stavbe kogentne narave (tudi zato, da se varujejo premoženjski interesi etažnih lastnikov v zvezi s posli, ki so finančno izdatnejši). Tako redni kot nujni posli predvidevajo predhodno odobritev 50% etažnih lastnikov. Sodna praksa se naj bi že izrekla, da so etažni lastniki za plačilo vseh stroškov upravljanja odgovorni izključno v primeru, če so ti stroški posledica veljavno sprejetih sklepov etažnih lastnikov, in to ne glede na to, ali so glasovali proti sprejetju sklepov. Če sklepa etažnih lastnikov ni, ga lahko nadomesti sodna odločba, aktivno legitimacijo pa imajo tako etažni lastniki kot upravnik. Izpodbijana sodba naj bi omogočala samovoljo tožnika kot upravnika. V konkretnem primeru tudi ne bi mogli uporabiti pravne podlage poslovodstva brez naročila, saj naj bi se sodna praksa že izrekla, da gre pri prekritju celotne površine strehe za posel rednega (in ne nujnega) upravljanja. Tudi okoliščina, da je bila streha salonitna, še ne zadosti za standard nujno potrebnega ali neodložljivega posla.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede predlaganih pravnih vprašanj pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izpolnjen. Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367. c člena ZPP dopustilo.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II Ips 154/2018
• Sklep II DoR 130/2014
• VSL Sodba II Cpg 440/2022