<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II DoR 415/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.415.2017
Evidenčna številka:VS00011033
Datum odločbe:28.03.2018
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VSC Cp 288/2017
Datum odločbe II.stopnje:09.11.2017
Senat:Anton Frantar (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - solastni delež - dobra vera - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbene novote

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja procesne pravilnosti odločitve pritožbenega sodišča o nedopustnih pritožbenih novotah glede toženčevih pritožbenih navedb o njegovi dobri veri ob pridobitvi solastninske pravice do ene polovice deleža na sporni nepremičnini.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja procesne pravilnosti odločitve pritožbenega sodišča o nedopustnih pritožbenih novotah glede toženčevih pritožbenih navedb o njegovi dobri veri ob pridobitvi solastninske pravice do ene polovice deleža na sporni nepremičnini.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan v 15 dneh tožniku izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim toženec izrecno in nepogojno dovoljuje, da se na nepremičnini parc. št. 61/1 k. o. ... (v nadaljevanju sporna nepremičnina) vpiše lastninska pravica v tožnikovo korist do 2225/20000 celote, sicer ga bo nadomestila ta sodba. V presežku pa je del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila še za delež 294/20000 celote, zavrnilo ter odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti njegove stroške postopka v znesku 1.828,54 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo v odločitvi o stroških tako, da je znesek 1.828,54 EUR nadomestilo z zneskom 515,81 EUR, nadaljnjo toženčevo pritožbo pa zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu in v še izpodbijani, a nespremenjeni odločitvi o stroških, potrdilo. Odločilo je, da toženec trpi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil toženec. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je mogoče dokazni predlog za utemeljitev višine zahtevka podati šele po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo, čeprav bi to moral storiti že prej in ali je sodišče v konkretnem primeru kršilo določila pravdnega postopka o prekluziji? 2) Ali je na podlagi določb Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) tožnik lahko pridobil oziroma povečal solastninski delež na nepremičnini na podlagi vlaganj vanjo, če ni pri tem nastala nova stvar, in ali je pogodba z dne 30. 3. 2002 veljavna pravna podlaga za povečanje solastniškega deleža? 3) Ali je s smrtjo L. K. odpadla kavza pravnega posla in ali je pritožbeno sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker se do pritožbenih navedb toženca v tem delu sploh ni opredelilo? 4) Ali toženca lahko prizadenejo pravne posledice pogodbe tožnika z L. K. ob zaključku, da ni vedel za obstoj te pogodbe in je bil v dobri veri ob pridobitvi solastninske pravice do ene polovice deleža na predmetni nepremičnini? V tej zvezi, ali je podana bistvena kršitev določb postopka, ker je sodba pritožbenega sodišča protispisna? 5) Ali je sodišče v okoliščinah konkretnega primera kršilo načelo „superficies solo cedit“ in ali se lahko s pridobitvijo polovice solastniškega deleža na podstrešju stavbe za delež, ki ga predstavlja podstrešje glede na celoto stavbe, poveča tudi solastniški delež tožnika na celotni nepremičnini, na kateri stavba stoji? 6) Ali se pri ugotavljanju povišanja solastniškega deleža upošteva neto tlorisna ali uporabna površina? Glede prvega vprašanja navaja, da je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z izvedencem geodetske stroke, s katerim je bil tožnik prekludiran. Dejstva o sporni površini podstrešja, deležu podstrešja glede na površino celotne stavbe in posledično tudi morebitni tožnikov solastniški delež glede na celotno nepremičnino so bila namreč očitno sporna že ob podaji odgovora na tožbo in tudi na prvem naroku za glavno obravnavo, ko je bilo zelo očitno in tožniku jasno, da toženec ugovarja tudi višini tožbenega zahtevka. Toženec je odločitev sodišča grajal že z vlogo z dne 1. 3. 2016. V zvezi s tem se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča III Ips 16/2010. Glede drugega vprašanja uveljavlja, da se je sodišče nepravilno oprlo na določbe ZTLR, ki niso omogočale pridobitve lastninske pravice na nepremičnini na podlagi vlaganj vanjo, če ni pri tem nastala nova stvar, ki pa v obravnavani zadevi ni nastala. Pogodba z dne 30. 3. 2002 je nedoločna in iz nje ne izhaja jasno predmet same pogodbe, saj ne določa jasno, za koliko naj bi se povečal tožnikov solastniški delež na podlagi vlaganj. Zato je brez pravnega učinka. Glede tretjega vprašanja navaja, da je iz tožnikovih trditev zaključiti, da je bil dogovor oziroma pogodba z dne 30. 3. 2002 sklenjena z namenom, da bi se čim prej preprečilo nastajanje škode na hiši zaradi zamakanja strehe iz razloga, ker L. K. ni imela sredstev za sanacijo strehe. Ker se je tožnik lotil prvih adaptacijskih del šele več kot po osmih letih, torej ne v času, ki bi se pričakoval od povprečnega človeka, L. K. pa je kmalu po sklenitvi pogodbe umrla, je odpadla kavza posla, zato pogodba nima pravnega učinka. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 400/2011. Tožnik ob smrti tudi ni nasprotoval prenosu njenega solastniškega deleža na P. K. in ni priglasil izločitvenega zahtevka v zapuščinskem postopku ter ni nasprotoval, da je P. K. z izročilno pogodbo svoj solastniški delež prenesel na toženca. Glede četrtega vprašanja uveljavlja protispisnost, ker je toženec trditve o tem, da je bil v dobri veri in da ni vedel za dogovor med tožnikom in L. K. ter da je svoj solastniški delež (kot izhaja iz zemljiške knjige) sprejel v dobri veri, podal že v postopku na prvi stopnji na več mestih v prvi pripravljalni vlogi. Pritožbeno sodišče je zmotno očitalo tožencu, da gre za nedopustne pritožbene novote in ni vsebinsko odgovorilo na pritožbene navedbe, da ga zato, ker je bil ob sklenitvi izročilne pogodbe v dobri veri, ne morejo prizadeti nobene pravne posledice pogodbe tožnika z L. K. Glede petega vprašanja navaja, da je izvedenec ugotavljal delež podstrešja le glede na velikost celotne stavbe (stanovanjske hiše) in ne glede na velikost celotne nepremičnine. Sodišče je tako tožniku priznalo večji solastniški delež na celotni nepremičnini glede na delež, ki ga obsega podstrešje glede na samo stavbo, ne pa glede na celotno nepremičnino. S tem mu je priznalo večji solastniški delež, kot bi mu pripadal glede na pogodbo. Takšno izhodišče izrecno negira temeljno stvarnopravno načelo superficies solo cedit. Odločitev sodišča posega v toženčevo ustavno pravico do lastninske pravice. Pritožbeno sodišče je te pritožbene očitke nepravilno zavrnilo, da gre za nedopustne pritožbene novote, saj gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava in bi moralo sodišče pravilno uporabiti ugotovitve izvedenca. Glede šestega vprašanja uveljavlja, da bi sodišče moralo pri ugotavljanju povečanja tožnikovega solastniškega deleža na celotni nepremičnini uporabiti uporabno površino podstrešja in ne velikost celotne površine podstrešja.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, izpostavljenega v toženčevem predlogu in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3NzMy