VSRS Sklep II DoR 255/2017
Sodišče: | Vrhovno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.255.2017 |
Evidenčna številka: | VS00011032 |
Datum odločbe: | 28.03.2018 |
Opravilna številka II.stopnje: | Sodba VSL I Cp 364/2017 |
Datum odločbe II.stopnje: | 24.05.2017 |
Senat: | Anton Frantar (preds.), dr. Mateja Končina Peternel (poroč.), Jan Zobec |
Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO |
Institut: | predlog za dopustitev revizije - prodajna pogodba - razveza pogodbe - sklenitev nove pogodbe - plačilo kupnine - pravica uporabe na nepremičnini - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - uporabnina |
Jedro
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstoji terjatev tožnikov proti prvemu tožencu v višini 76.433,28 EUR, da ne obstoji terjatev prvega toženca proti tožnikoma ter naložilo prvemu tožencu plačilo 76.433,28 EUR z obrestmi od 21. 9. 2007; višji obrestni zahtevek je zavrnilo, višji zahtevek pa zavrglo. Ugotovilo je tudi, da obstoji terjatev tožnikov proti drugi toženki v višini 15.000,00 EUR, da ne obstoji nasprotna terjatev druge toženke, ter drugi toženki naložilo v plačilo 15.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2012 dalje, višji zahtevek zoper drugo toženko pa je zavrnilo in tožencema naložilo v plačilo pravdne stroške tožnikov.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov delno ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da sta toženca prisojene zneske dolžna plačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 2. 2014 dalje. Ugodilo je tudi pritožbi tožencev in razveljavilo odločitev o višini obresti, ki jih za dolgoročne depozite plačuje NLB, d. d. V preostalem je pritožbe zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.
3. Druga toženka Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zoper odločitev sodišča druge stopnje dopusti revizijo glede vprašanj:
1) Ali sta sodišči prve in druge stopnje nepravilno uporabili materialno pravo s tem, ko sta presodili, da obstoji terjatev tožeče stranke do drugotožene stranke v višini 15.000,00 EUR zato, ker določilo 7. člena sporazuma z dne 9. 12. 2013 izrecno določa, da se že plačana kupnina všteje v kupnino, določeno v novi prodajni pogodbi, zaradi česar naj ne bi bilo mogoče šteti, da je bila druga toženka vračila kupnine oproščena, temveč sta pravdni stranki namesto vračila kupnine soglasno spremenili podlago plačila, v posledici česar naj bi temelj za vračilo plačanega zneska predstavljala razveza nove prodajne pogodbe?
2) Ali sta sodbi sodišč prve in druge stopnje obremenjeni z bistveno kršitvijo določb postopka, ker iz obrazložitve sodb ne izhajajo jasni in prepričljivi razlogi, zakaj sta se sodišči pri ugotavljanju dejstev, kdo je bil naročnik rušenja sten posameznega dela št. 8 in kaj je o predvidenem rušenju sten vedela druga toženka, oprli zgolj na izpoved nekaterih prič, nista pa upoštevali listinskega dokaza (npr. ponudbe G. z dne 21. 3. 2013)?
3) Ali sta sodišči prve in druge stopnje ravnali pravilno, ko sta v škodo druge toženke šteli okoliščino, da druga toženka potem, ko je izvedela za izvršeno rušenje posameznega dela št. 8, ni protestirala?
4) Ali sta sodišči prve in druge stopnje ravnali pravilno, ko sta presodili, da je tožnik nastopal zgolj kot naročnik iznosa odpadnega materiala, ne pa tudi kot naročnik rušitvenih del, zlasti tudi posameznega dela št. 8?
5) Ali sta sodišči prve in druge stopnje ravnali pravilno, ko v škodo toženke nista upoštevali dela izvedenskega mnenja izvedenca G., kjer je zapisano, da je bilo v okviru rekonstrukcije podstrehe potrebno odstraniti nasutje in tlakovce, da pa bi bila ta odstranitev mogoča brez odstranitve sten - prostorov na podstrešju?
6) Ali sta sodišči prve in druge stopnje ravnali pravilno, ko sta presodili, da je mogoče soglasje za uporabo nepremičnine podati ne zgolj izrecno, temveč tudi s konkludentnim ravnanjem?
7) Ali sta sodišči prve in druge stopnje ravnali pravilno, ko sta v škodo druge toženke upoštevali okoliščino, da je bil tožniku izročen ključ podstrehe, kljub temu, da sodišči ne ugotavljata, da bi ključ tožniku izročila druga toženka, v posledici tega pa sta zavrnili toženkin evetualni pobotni ugovor iz naslova uporabnine?
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP).
6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zaradi česar je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 12.07.2018