VSRS Sklep III Ips 142/2015

Jedro

Prevzemnik dolga ne more spreminjati pogodbenega razmerja, iz katerega izvira dolg. S prevzemom dolga koga drugega stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ki postane s tem prost obveznosti (prvi odstavek 429. člena OZ), ne stopi pa na mesto prejšnjega dolžnika kot pogodbene stranke. Potem ko prevzame dolg, se lahko z upnikom dogovarja o načinu njegove izpolnitve, celo o odpustu dolga, ne pa tudi o spremembi pogodbe, na podlagi katere je dolg nastal. Če bi prevzemnik dolga stopil v celoti na mesto pogodbene stranke, bi šlo za prenos pogodbe.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožeča stranka zahtevala plačilo za opravljene storitve po Pogodbi o opravljanju storitev svetovalnega inženiringa in strokovnega nadzora pri pripravah in gradnji poslovno stanovanjskega centra A. (v nadaljevanju Pogodba). Zavzelo je stališče, da je tožena stranka s konkludentnim ravnanjem (najmanj) prevzela dolg družbe D., d. o. o., ki je bila skleniteljica Pogodbe.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Tožena stranka je zoper drugostopenjsko sodbo vložila revizijo zaradi „bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP“ in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

4. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Relevantna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišča prve stopnje

5. Tožeča stranka in D., d. o. o. sta 23. 7. 2001 sklenila Pogodbo in dne 2. 12. 2005 še dodatek št. 1 k pogodbi. Z dodatkom je bilo dogovorjeno, da se projekt, predviden v Pogodbi, izvede v dveh fazah, ker Mestni svet Mestne občine Ljubljana ni sprejel potrebnih sprememb Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urejanja ŠP 1/3, ki bi omogočale izvedbo celotnega projekta.

6. Tožena stranka je v letu 2005 „prevzela celoten projekt kot nova projektna družba koncerna C.“. Z družbo D., d. o. o. sta kapitalsko povezani. Tožena stranka je od tedaj dalje, vse do leta 2010, plačevala tudi račune tožeče stranke za stroške, ki jih je tožeča stranka zalagala zanjo v zvezi z različnimi dovoljenji.

7. V začetku leta 2007 se je tožena stranka odločila, da bo opustila fazno gradnjo in se vrnila na gradnjo celote, kar je tožeči stranki sporočil vodja projekta pri toženi stranki. Stranki sta zato šteli, da „se dodatek ne uporablja več“ (13. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Nobena stranka tudi ni zahtevala izpolnitve še neizpolnjenega dela dodatka k Pogodbi. V 4. členu Pogodbe je bilo določeno plačilo 15% svetovalnega inženiringa v zvezi s spremembo prostorskega akta (sporni del v tej zadevi), kar skupaj z DDV znaša vtoževanih 238.820,60 EUR.

Revizijski preizkus izpodbijane sodbe

a) glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka

8. Revidentka najprej uveljavlja kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi o odločilnih dejstvih obstajalo nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listinskega gradiva, in med samim listinskim gradivom. Navaja vsebino drugega odstavka 14. točke pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 9. 9. 2014¹ in jo povezuje z 12. točko obrazložitve prvostopenjske sodbe² in 8. točke obrazložitve izpodbijane sodbe.³ Sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve opisuje, kaj je izpovedal zakoniti zastopnik tožeče stranke in ne, kaj je navedeno v njeni pripravljalni vlogi. Drugostopenjsko sodišče nasprotno v 8. točki obrazložitve resda predstavi trditve tožeče stranke v ponovljenem postopku na prvi stopnji, a ne v vsebinskem nasprotju s tem, kar je navedeno v sporni pripravljalni vlogi. Kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se poleg tega nanaša na dokazno gradivo in ne na vloge strank. Zato uveljavljana postopkovna kršitev ni bila zagrešena.

9. Trditve tožeče stranke iz njene pripravljalne vloge z dne 9. 9. 2014 so dovolj jasne. V njej je trdila, da ji je tožena stranka naročila taka dela, ki so ustrezala njenim prevzetim obveznostim po Pogodbi in je to zato pomenilo vrnitev na prvotni projekt (gradnjo celote). Pripravljalna vloga je bila revidentki vročena in je imela možnost, da nanjo odgovori in je to tudi naredila. Zato ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti in ni bila zagrešena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Revidentka vztraja, da ji ni bila dana možnost, da se izjavi „glede vprašanja obstoja novega dogovora iz leta 2006 oz. začetka leta 2007.“ V peti pripravljalni vlogi z dne 9. 10. 2014 je odgovarjala v zvezi z navedenimi trditvami tožeče stranke in je navedla, da tožeča stranka „ne zatrjuje in dokazuje, da je bil sklenjen še kakšen dodatek.“ Izjavila se je torej prav o obstoju „novega dogovora“.

10. Sodišče prve stopnje je na večih mestih pojasnilo, da je sklepalo na voljo strank, da dodatka k Pogodbi ne uporablja več, na podlagi njunih konkludentnih ravnanj (13., 18. stran obrazložitve sodbe) in ne na podlagi novega „dodatka“ k Pogodbi. Postopkovne kršitve, ki jo revidentka uveljavlja v zvezi z dodatkom k Pogodbi, zato tudi zaradi tega ni.

11. Revidentka nasprotuje stališču pritožbenega sodišča, da ni pravočasno grajala prepoznosti navedb tožeče stranke iz njene pripravljalne vloge z dne 9. 9. 2014. Res je v tretjem odstavku V. točke svoje pete pripravljalne vloge navedla, da postavlja ugovor prekluzije, a je iz celotnega besedila tretjega odstavka razvidno, da je bila graja namenjena trditvam tožeče stranke o razlogih za opustitev fazne gradnje in ne njenim ostalim trditvam.

b) glede očitane zmotne uporabe materialnega prava

12. Revidentka graja stališče sodišča prve stopnje, da naj bi šlo pri vstopu tožene stranke v pogodbeno razmerje namesto D., d. o. o. „najmanj za prevzem dolga“, čemur je pritožbeno sodišče pritrdilo. Dodaja, da če je bila tožena stranka prevzemnik dolga, ni mogla posegati v pogodbeno razmerje med upnikom in prvotnim dolžnikom, ker po določbi tretjega odstavka 429. člena OZ med prevzemnikom in upnikom obstaja ista obveznost, ki je dotlej obstajala med prejšnjim dolžnikom in upnikom.

13. Revidentka ima tudi prav, ko opozarja, da prevzemnik dolga ne more spreminjati pogodbenega razmerja, iz katerega izvira dolg. S prevzemom dolga koga drugega stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ki postane s tem prost obveznosti (prvi odstavek 429. člena OZ), ne stopi pa na mesto prejšnjega dolžnika kot pogodbene stranke. Potem ko prevzame dolg, se lahko z upnikom dogovarja o načinu njegove izpolnitve, celo o odpustu dolga, ne pa tudi o spremembi pogodbe, na podlagi katere je dolg nastal. Če bi prevzemnik dolga stopil v celoti na mesto pogodbene stranke, bi šlo za prenos pogodbe. Le v takem primeru bi postal imetnik vseh pravic in obveznosti, ki jih je iz pogodbe imela dotedanja stranka (prvi odstavek 122. člena OZ oziroma prvi odstavek 145. člena ZOR) in bi jih lahko v soglasju s sopogodbenico tudi spreminjal. To vprašanje je pomembno zaradi tega, ker sta sodišči nižjih stopenj svojo odločitev utemeljevali tudi s tem, da naj bi tožena stranka s konkludentnim ravnanjem (v nasprotju z določbo 13. člena Pogodbe, ki terja, da so spremembe Pogodbe veljavne le, če so v pisni obliki) soglašala s spremembo Pogodbe.

14. Pravna kvalifikacija prvostopenjskega sodišča, po kateri naj bi šlo „najmanj za prevzem dolga“ je preveč odprta in sama po sebi ne dovolj določena. Ali dopušča, da bi šlo tudi za prevzem pogodbe?⁴ Na taki kvalifikaciji pravnega razmerja med pravdnima strankama ni mogoče utemeljevati odločitev o tožbenem zahtevku. V postopku na prvi stopnji sta stranki zastopali različni stališči o vlogi tožene stranke v pogodbenem razmerju s tožečo stranko. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe z dne 2. 9. 2011 navedla, da „je tožena stranka pristopila k dolgu družbe D., d. o. o. (glej 432. člen OZ)“, kar je utemeljevala s tem, da „je storitve na podlagi Pogodbe plačevala prav tožena stranka.“ Tožena stranka je v prvi pripravljalni vlogi z dne 18. 2. 2013 zatrjevala prenos nove pogodbe (oblikovane z Dodatkom št.1) nanjo. Temu je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 3. 4. 2013 izrecno nasprotovala: „... tožeča stranka v konkretnem primeru z nobenim izrecnim ali konkludentnim dejanjem ni pristala na to, da družba D. d. o. o. pride iz zaveze po pogodbi in dodatku 1 (torej ne more iti za prenos pogodbe).“

15. Po določbi prvega odstavka 427. člena OZ se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Sodišča res niso vezana na pravno kvalifikacijo pravdnih strank, kot je pojasnilo pritožbeno sodišče v 12. točki obrazložitve svoje sodbe, so pa vezana na njihove dejanske trditve. Nobena stranka ni trdila ničesar takega, kar bi kazalo na privolitev tožeče stranke, da tožena stranka prevzame dolg prvotnega dolžnika (D. d. o. o.). Pritožbeno sodišče se sklicuje le na konkludentna dejanja tožene stranke (12. točka obrazložitve), ne pa tudi na (nesporne) trditve strank ali morda na konkludentna ravnanja tožeče stranke, iz katerih bi bilo mogoče razbrati, da je soglašala s prevzemom dolga. Ob njenem izrecnem nasprotovanju, prikazanem v prejšnji točki obrazložitve, je to pravzaprav izključeno. Niti prvostopenjsko niti pritožbeno sodišče zato ni ponudilo prepričljive podlage za zanesljivo presojo o tem, da je tožena stranka prevzela dolg, ki ga je imela družba D. d. o. o., ali da je samo pristopila k njenemu dolgu ali pa da je kar prevzela celotno pogodbeno razmerje, vzpostavljeno med tožečo stranko in D. d. o. o.

16. Po povedanem se je pokazalo da izpodbijana sodba ne vzdrži materialnopravnega preizkusa revizijskega sodišča. Vrhovno sodišče je zato reviziji na podlagi določbe drugega odstavka 380. člena ZPP ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo pritožbeno sodišče pri pravni kvalifikaciji ravnanja pravdnih strank upoštevati njune trditve v postopku. Če bo zavzelo stališče, da je šlo za prevzem ali pristop k dolgu, bo moralo jasno opredeliti dolg (po višini in po času zapadlosti), ki ga naj bi tožena stranka prevzela oziroma h kateremu naj bi pristopila.

O stroških postopka

17. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

-------------------------------
¹ „Tožena stranka je tožeči stranki naročila pripravo dodatne spremembe prostorskega plana za celoten projekt obenem, kar pomeni, da smo spet začeli z deli kot so bila opredeljena v osnovni pogodbi iz leta 2001.“
² „Zato se je naročnik odločil, da se vrne nazaj na prvotni projekt, torej ne bo izvedel fazne gradnje, ampak kot je bilo prvotno predvideno: spremembo prostorskega akta za celoto.“
³ „Tožeča stranka je šele v ponovljenem postopku podrobneje pojasnila dogovore med strankama in prvič konkretno navedla, da sta se stranki po sklenitvi Dodatka sporazumeli, da ponovno velja pogodba.“
⁴ Tako kot je bilo odločeno v zadevi III Ips 139/2015, v gospodarskem sporu med Z. d. d., Ljubljana in D n. d. o. o., Ljubljana.

Datum zadnje spremembe:

14.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba III Ips 20/2018
• VSRS sodba II Ips 111/2013
• VSL sodba in sklep I Cpg 679/2015