VSRS Sodba VIII Ips 268/2017

Jedro

S sistemizacijo delovnega mesta pomočnika direktorja za finančno računovodsko službo ni prišlo zgolj do formalnega preimenovanja delovnega mesta vodje FRS - vodja II, ki ga je zasedala tožnica, temveč do drugačne organizacije del pri toženki. Po izvedeni reorganizaciji se na nobenem od delovnih mest ne opravljajo dela in naloge delovnega mesta vodja FRS - vodja II na enak način kot pred spremembo sistemizacije. Toženka je torej spremenila dotedanji način dela tako, da je potreba po opravljanju dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodja FRS - vodja II dejansko prenehala.

Reorganizacija dela ne pomeni nujno, da določenega dela ni več, temveč je lahko organizirano na drugačen način, prerazporejeno na druga delovna mesta.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, da je odpovedni razlog v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove z dne 11. 3. 2016 neutemeljen, odpoved pa nezakonita; da delovno razmerje tožnici po pogodbi o zaposlitvi z dne 10. 5. 2010 ni prenehalo ter še vedno obstoji; da jo je toženka dolžna pozvati nazaj na delo po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, ji zagotoviti vse delovnopravne pravice, kot bi ji pripadale po tej pogodbi ter obračunati in izplačati razliko v plači. Ugotovilo je, da je toženka ukinila tožničino delovno mesto ter razporedila njene naloge na druga delovna mesta, kar predstavlja utemeljen organizacijski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ter da tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana zaradi diskriminacijskih razlogov.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je toženka s tem, ko je ukinila njeno delovno mesto in ustanovila novo delovno mesto pomočnika direktorja za finančno računovodsko področje, zlorabila institut odpovedi. Na novem delovnem mestu je zaposlila novo delavko A. A., ki opravlja enaka dela kot pred tem sama. Toženka je spremenila le naziv delovnega mesta, delovne naloge pa so ostale enake, zato se potreba po opravljanju njenega dela ni v ničemer spremenila. Pred odpovedjo je poleg nalog svojega delovnega mesta opravljala tudi naloge delovnega mesta pomočnika direktorja za finančno računovodsko področje in naloge delovnega mesta strokovni sodelavec VII/2 (III), ki ji je bilo ponujeno skupaj z odpovedjo. Opis del in nalog njenega delovnega mesta je bil obširen, saj je bilo potrebno opravljati vse vodstvene in druge naloge, tudi tiste, ki v opisu niso bile zajete. Zmotna je ugotovitev sodišč, da pomočnik direktorja opravlja druga dela, kot jih je opravljala na ukinjenem delovnem mestu. Odpovedni razlog je zgolj navidezen. Podana je bistvena kršitev določb postopka, ker sodišče ni izvedlo dokaza s postavitvijo izvedenca za organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, vrednotenje dela in sistema plač, ki bi pojasnil, ali in kako je toženka izvedla reorganizacijo in kakšna dela se dejansko opravljajo na navedenih delovnih mestih. Toženka je priredila listine spornega akta o sistemizaciji delovnih mest. V sodnem postopku je predložila prilagojen Seznam tipičnih delovnih mesti z dne 28. 7. 2008 in ne Seznama z dne 25. 7. 2008, v katerem je bilo dodano delovno mesto vodja službe zdravstvene nege in oskrbe – vodja III. V zvezi z zatrjevano diskriminacijo je sodišče samo prejudiciralo vprašanje zakonitosti predhodno uvedenih postopkov odpovedi zoper njo, pri čemer je upoštevalo zgolj navedbe toženke. Če so bile njene navedbe preveč pavšalne, bi jo moralo sodišče pozvati, da jih ustrezno dopolni oziroma bi potrebne dokaze moralo izvesti po uradni dolžnosti.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji, v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

6. Neutemeljen je ugovor tožnice, da je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni postavilo izvedenca za organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, vrednotenje dela in sistema plač. Skladno z določbo 243. člena ZPP sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Tožnica v reviziji navaja, da bi moral izvedenec ugotoviti, ali in kako je toženka izvedla postopek reorganizacije, oceniti nasprotja med trditvami toženke in predlaganimi dokazi, predvsem pa ugotoviti, kakšna dela se dejansko opravljajo na delovnih mestih vodja FRS – vodja II, pomočnik direktorja za finančno računovodsko službo ter strokovni sodelavec VII/2 (III). Za ugotavljanje teh dejstev ni potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Nasprotno, gre za dejstva, ki jih sodišče lahko ugotavlja samo in jih je tudi ugotovilo. Tudi dejstvo, da tožnica do konca sodnega postopka pred sodiščem prve stopnje še ni pričela z opravljanjem dela na delovnem mestu strokovni sodelavec VII/2 (III), ne pomeni, da je za ugotavljanje del, ki jih bo opravljala, potrebno strokovno znanje izvedenca. Sodišče je zato izvedbo tega dokaza pravilno zavrnilo in svojo odločitev ustrezno obrazložilo (9. točka sodbe sodišča druge stopnje, 3. točka sodbe sodišča prve stopnje). Očitki tožnice glede neobrazloženosti zavrnitve tega dokaznega predloga so zato neutemeljeni. Neutemeljen je tudi ugovor, da tožnici ni bilo omogočeno učinkovito pravno varstvo, pri čemer razen neizvedenega dokaza z izvedencem (kar je bilo utemeljeno zavrnjeno) ne navede nobenega drugega dokaza, ki bi ga predlagala, pa ga sodišče ni izvedlo.

7. Tožnica sodbi sodišča druge stopnje očita tudi protispisnost. Ta kršitev je v skladu s 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP podana, če obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Tožnica ne navede, katero listino oziroma izpovedbo naj bi sodišče napačno povzelo, zato gre v tem delu za pavšalne očitke, do katerih se revizijsko sodišče niti ne more opredeliti.

8. Neutemeljen je tudi ugovor tožnice, da je sodišče prejudiciralo vprašanje zakonitosti postopkov odpovedi, ki jih je toženka sprožila zoper njo pred odpovedjo, ki je predmet tega spora, ter da je pri tem upoštevalo zgolj navedbe toženke. Sodišče ni ocenjevalo pravilnosti oziroma zakonitosti navedenih postopkov. Na podlagi izvedenih dokazov je pravilno presodilo (zgolj), da uvedba postopka redne oziroma izredne odpovedi zoper tožnico (ki ju je toženka nato sama ustavila), ne predstavlja nedopustnega oziroma diskriminatornega ravnanja toženke.¹ Trditve tožnice v reviziji, da je svoje delo opravljala vestno in pošteno, v skladu z navodili ipd., zato niso relevantne za predmetni spor, posebej ob upoštevanju, da je toženka oba postopka ustavila pred izdajo odpovedi. Prav tako ne drži ugovor tožnice, da bi moralo sodišče poskrbeti, da svoje trditve v zvezi z diskriminacijo ustrezno dopolni in zanje ponudi dokaze oziroma da bi moralo sodišče dokaze izvesti po uradni dolžnosti. Tožnica s tem sodišču očita neustrezno materialno procesno vodstvo v smislu 285. člena ZPP ter kršitev prvega odstavka 34. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS-1), vendar neutemeljeno. Sodišče je trditve tožnice v zvezi z diskriminacijo presojalo in presodilo, da ta ni podana. Zahteva, da bi moralo sodišče tožnico usmerjati glede podajanja dodatne trditvene podlage in dokazov, da bi z zahtevkom lahko uspela, presega okvir materialnega procesnega vodstva iz 285. člena ZPP, prav tako temu ni namenjen prvi odstavek 34. člena ZDSS-1. Nenazadnje so ugovori tožnice tudi v tem delu povsem splošni, saj ne navede, katere dodatne trditve oz. dokaze bi podala oziroma katere dokaze bi moralo sodišče izvesti (po uradni dolžnosti). Zato ni izkazala, da bi ravnanje sodišča lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).

9. Tožnica je v pritožbenem postopku prvič predložila Seznam tipičnih delovnih mest z dne 25. 7. 2008, na katerega se sklicuje tudi v reviziji. V skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona. Tožnica ni izkazala, da tega dokumenta brez svoje krivde ni mogla pridobiti in predložiti tekom postopka pred sodiščem prve stopnje (gre za dokument iz leta 2008), zato ga že iz tega razloga ni mogoče upoštevati. Poleg tega naj bi ta dokument po navedbah tožnice dokazoval, da toženka prilagaja dokumentacijo potrebam predmetnega postopka. V sodni postopek naj bi namreč predložila prilagojen Seznam tipičnih delovnih mest z dne 28. 7. 2008, ki se od Seznama z dne 25. 7. 2008 vsebinsko razlikuje glede delovnega mesta vodja službe zdravstvene nege in oskrbe - vodja III. Glede na to, da se dokumenta že datumsko razlikujeta, vsebinsko pa se ta spor ne nanaša na delovno mesto vodja službe zdravstvene nege in oskrbe - vodja III, temveč na delovno mesto vodja FRS, navedeni ugovori toženke niti ne morejo biti ključni za odločitev v tem sporu oziroma ne kažejo na to, da je toženka dokumentacijo prilagajala potrebam tega postopka.

10. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

11. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katera je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je bila tožnica pri toženki zaposlena na delovnem mestu vodja FRS – vodja II. Toženka ji je redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe, zaradi spremenjene organizacije dela, v zvezi s katero je sprejela novo sistemizacijo delovnih mest. S slednjo je bilo ukinjeno tožničino delovno mesto vodja FRS - vodja II, na novo pa so bila sistemizirana delovna mesta pomočnik direktorja na finančnem področju, pomočnik direktorja na pravnem področju in pomočnik direktorja na področju zdravstvene nege. Tožnica je na delovnem mestu vodja FRS - vodja II opravljala tako vodstvene kot operativne naloge (npr. obračun plač, knjiženje plačil). Z reorganizacijo so se vodstvene naloge prenesle na novo delovno mesto pomočnika direktorja na finančnem področju, operativne naloge pa na delavce v Finančno računovodski službi. Poleg tega pomočnik direktorja na finančnem področju opravlja nekatere dodatne naloge, ki jih tožnica pred tem ni opravljala (sledi zakonodaji, pripravlja pravilnike in protokole itd). Tožnica se na razpis za delovno mesto pomočnika direktorja na finančnem področju ni prijavila, toženka pa je na to delovno mesto zaposlila novo delavko A. A. Z odpovedjo je bila tožnici ponujena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto strokovni sodelavec VII/2 (III). Na tem delovnem mestu ne bo opravljala enakih del kot prej, saj se bo ukvarjala z urejanjem arhiva, urejanjem e-poštne knjige in skrbela za dokumentarno gradivo.

12. Tožnica v pretežnem delu revizije nasprotuje dejanski ugotovitvi sodišč, da dela na ukinjenem delovnem mestu vodja FRS – vodja II niso enaka delu na delovnemu mestu pomočnik direktorja za finančno računovodsko službo ter delu na delovnemu mestu strokovni sodelavec VII/2 (III). Med drugim zatrjuje, da pomočnica direktorice A. A. v celoti pokriva naloge, ki jih je pred tem opravljala sama, da je toženka spremenila le naziv delovnega mesta, delovne naloge pa so ostale enake ter da bo sama na novem delovnem mestu opravljala enaka dela kot prej. Z navedenim poskuša izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje, kar pa z revizijo ni več mogoče. Tretji odstavek 370. člena ZPP namreč določa, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijsko sodišče tako ne preverja pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja temveč je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje.

13. Glede na ugotovljena dejstva je pravilno stališče sodišč, da izvedena reorganizacija dela ne predstavlja zlorabe odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S sistemizacijo delovnega mesta pomočnika direktorja za finančno računovodsko službo ni prišlo zgolj do formalnega preimenovanja delovnega mesta vodje FRS - vodja II, ki ga je zasedala tožnica, temveč je dejansko prišlo do drugačne organizacije del pri toženki. Po izvedeni reorganizaciji se na nobenem od delovnih mest ne opravljajo dela in naloge delovnega mesta vodja FRS - vodja II na enak način kot pred spremembo sistemizacije. Toženka je torej dejansko spremenila dotedanji način dela tako, da je potreba po opravljanju dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodja FRS - vodja II dejansko prenehala. S tem je podan zakonit (poslovni oziroma organizacijski) razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13 in naslednji), ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz tožničine pogodbe o zaposlitvi.

14. Za presojo, ali je podan zatrjevan odpovedni razlog, niso ključni ugovori tožnice, da se naloge, ki jih je opravljala na delovnem mestu vodja FRS še vedno izvajajo. Reorganizacija dela ne pomeni nujno, da določenega dela ni več, temveč je lahko organizirano na drugačen način, prerazporejeno na druga delovna mesta. Bistveno je prenehanje potrebe po delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kar je toženka v tožničinem primeru dokazala. Tudi dejstvo, da je toženka na novo ustanovljenem delovnem mestu pomočnik direktorja za finančno računovodsko službo zaposlila novo delavko glede na ugotovljena dejstva, ne zadostuje za zaključek o navideznosti odpovednega razloga, posebej ob upoštevanju tega, da je obseg oziroma vsebina delovnih nalog na tem delovnem mestu drugačna kot na delovnem mestu, ki ga je zasedala tožnica. Neutemeljeni so tudi tožničini ugovori v zvezi z znižanjem plače na ponujenem delovnem mestu. Slednje je bilo posledica dejstva, da je bila tožnici ponujena pogodba o zaposlitvi za drugo delovno mesto, kjer bo opravljala drugačna dela kot prej, predvsem pa ne bo več opravljala vodstvenih nalog. Zato je razumljivo, da je plača tega delovnega mesta nižja. Ne gre torej za to, da bi tožnica morala ista dela kot prej opravljati za nižje plačilo.

15. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

-------------------------------
¹ Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je toženka sprožila postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti na podlagi ugotovitev revizije družbe B. B. d.o.o. (torej tretje osebe), ki je v postopku revidiranja ugotovila, da je imela toženka neurejeno računovodstvo, pri čemer je bila tožnica v tem času zaposlena na delovnem mestu vodja FRS.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba VIII Ips 198/2017
• VSRS sodba VIII Ips 232/201
• VSRS sodba VIII Ips 91/2016