VSRS Sodba VIII Ips 288/2016

Jedro

Res je, da sezonsko delo, še zlasti v kmetijstvu, pogosto pomeni, da to delo obstaja samo v času sezone (npr. obiranje hmelja, trgatev ipd.) in da izven sezone ni potrebe po tem delu. Vendar pa iz tega ne sledi, da je o sezonskem delu možno govoriti le, če potreba po določeni vrsti kadra obstaja zgolj v času sezone. Tako npr. v turizmu v času poletne sezone pri posameznem delodajalcu naraste potreba po delu natakarjev, sobaric in podobnega osebja, čeprav so takšni delavci zaposleni tudi izven sezone. Takšna sezonsko pogojena potreba po zaposlovanju dodatnih delavcev je povsem zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi opravljanja sezonskega dela.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnici pogodba o zaposlitvi nezakonito prenehala z 30. 11 2014, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih in da se zato šteje, da je tožnica 28. 3. 2014 s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ugotovilo je, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo 30. 11. 2014, temveč še vedno traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja, razen za obdobje zaposlitve pri drugem delodajalcu, to je od 15. 7. 2015. Toženi stranki je naložilo, da tožnico pozove nazaj na delo in ji za čas od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve nazaj na delo (razen za obdobje zaposlitve pri drugem delodajalcu) obračuna bruto nadomestilo plače v višini 962,55 EUR, plača pripadajoče davke in prispevke in tožnici izplača neto znesek. Zahtevku je ugodilo na podlagi ugotovitve, da je bilo v pogodbi o zaposlitvi za določen čas kot razlog navedeno opravljanje sezonskega dela. Takšno delo se že po naravi dejavnosti opravlja samo v poletni sezoni ali samo v zimski sezoni, tožena stranka pa storitev, kakršno je izvajala tožnica kot stevardesa, opravlja skozi vse leto.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijani del prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je zavrnilo tožničin zahtevek. Odločitev je utemeljilo s tem, da je že sodišče prve stopnje ugotovilo, da pri toženi stranki obstaja povečana potreba po delu stevardes v poletni sezoni in da zato ni bistveno, da tožena stranka zaposluje stevardese, ki to delo opravljajo celo leto.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje v nasprotju s pravno teorijo in obstoječo sodno prakso uvedlo pojem „sezonskega povečanja obsega dela“. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) ne pozna tega izraza, temveč zgolj začasno povečan obseg dela (tretja alineja prvega odstavka 54. člena ZDR-1) oziroma opravljanje sezonskega dela (sedma alineja prvega odstavka 54. člena ZDR-1). Pravno nedopustno je razlogovanje pritožbenega sodišča, ki je pojmu sezonskega dela odvzelo element, ki ga loči od začasno povečanega obsega dela, to je da gre za delo, ki po naravi stvari ne more trajati celo leto. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana, ker višje sodišče ni upoštevalo vseh okoliščin, ki kažejo na to, da pri delu stevardese ne gre za opravljanje sezonskega dela (gibanje števila zaposlenih v letih od leta 2012 do 2014; dejstvo, da tožena stranka ni seznanjena z natančnim številom letov in številom potnikov, temveč le s predvidenim številom; posamezne tožničine pogodbe se ne ujemajo z zatrjevano letno skozi zimsko sezono).

4. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije kot neutemeljene.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Z navedbo, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, ker sodišče ni upoštevalo vseh okoliščin, ki kažejo na to, da pri opravljanju dela stevardese ni šlo za opravljanje sezonskega dela, revizija smiselno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Te okoliščine naj bi bile gibanje števila zaposlenih v letih od 2012 do 2014, dejstvo, da tožena stranka ni seznanjena z natančnim številom letov in številom potnikov temveč le njihovim predvidenim številom ter da se posamezne pogodbe tožnice ne ujemajo z zatrjevano letno sezono. S temi navedbami tožnica v pretežni meri izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni dovoljeni revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP). Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je zaradi tega, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, podana le, če sodbe zaradi tega ni možno preizkusiti. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo možno preizkusiti.

8. Revizija neutemeljeno uveljavlja, da naj bi sodišče ugotovilo drug razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kot je naveden v sami pogodbi, češ da ta kot razlog navaja „opravljanje sezonskega dela“, sodišče druge stopnje pa je ugotovilo „sezonsko povečan obseg dela“. Delovno razmerje za določen čas je izjema od pravila, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas. Tako kot vse izjeme je tudi to treba razlagati ozko in restrektivno. Razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas so v prvem odstavku 54. člena ZDR-1 taksativno našteti. Navedba razloga za sklenitev delovnega razmerja za določen čas je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Revizija sicer pravilno citira stališče Vrhovnega sodišča iz sodbe VIII Ips 228/2014 in VIII Ips 257/2014 o tem, da delodajalec v sodnem postopku ne more zatrjevati obstoja nekega drugega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, kot je tisti, ki je naveden v sami pogodbi. Vendar pa v tej zadevi ne gre za tak primer, saj tožena stranka v sodnem sporu ni zatrjevala obstoja kakšnega drugega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in tudi sodišče druge stopnje ni ugotovilo, da bi bil podan kakšen drug razlog, kot je naveden v pogodbi o zaposlitvi. Ugotovitev sodišča, da je pri toženi stranki obstajala povečana potreba po delu stevardes v poletni sezoni, ne pomeni ugotovitve nekega drugega razloga,¹ temveč nasprotno, pomeni ugotovitev, da je v primeru tožnice dejansko šlo za opravljanje sezonskega dela.

9. Eden od taksativno naštetih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je tudi opravljanje sezonskega dela (sedma alineja prvega odstavka 54. člena ZDR-1). Pri tem zakon ne določa, kdaj gre za sezonsko delo, vendar je že iz samega pojma razvidno, da gre za delo, ki traja le v času sezone, to je le v določenem delu leta (zimska sezona, poletna sezona, sezona obiranja hmelja, trgatev ipd.). Pri razlagi izraza je v oporo lahko tudi določba 4. člena v spornem obdobju veljavnega Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (v nadaljevanju ZZDT-1, Ur. l. RS, št. 26/2011 s spremembami).² Ta sezonsko delo opredeljuje kot občasno obliko dela ali zaposlitev v kmetijstvu in gozdarstvu, ki je neločljivo povezan s sezono, v kateri je za posamezno dejavnost značilen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili. Okoliščina, da je opredelitev iz ZZDT-1 omejena le na dejavnost kmetijstva in gozdarstva, ne pomeni, da je sezonsko delo v smislu določbe ZDR-1 omejeno le na ti dve dejavnosti. Sezonsko delo je tipično tudi za gostinstvo in turizem, do njega pa lahko pride tudi v dejavnosti letalskega prometa, ki ga opravlja tožena stranka.

10. Res je, da sezonsko delo, še zlasti v kmetijstvu, pogosto pomeni, da to delo obstaja samo v času sezone (npr. obiranje hmelja, trgatev ipd.) in da izven sezone ni potrebe po tem delu. Vendar pa iz tega ne sledi, da je o sezonskem delu možno govoriti le, če potreba po določeni vrsti kadra obstaja zgolj v času sezone. Že iz definicije sezonskega dela iz 4. člena ZZDT-1 oziroma 28. člena sedaj veljavnega Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in dela tujcev (v nadaljevanju ZZSDT, Ur. l. RS, št. 47/2015) izhaja, da gre pri sezonskem delu za znatno povečan obseg potrebe po delavcih, kar pomeni, da ne izključuje možnosti, da se določeno delo opravlja tudi izven sezone, v sezoni pa zaradi posebnosti te dejavnosti pride do povečane potrebe po opravljanju tega dela. Tako npr. v turizmu v času poletne sezone pri posameznem delodajalcu naraste potreba po delu natakarjev, sobaric in podobnega osebja, čeprav so takšni delavci zaposleni tudi izven sezone. Takšna sezonsko pogojena potreba po zaposlovanju dodatnih delavcev je povsem zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi opravljanja sezonskega dela.

11. Ob ugotovitvi, da je pri toženi stranki v času poletne sezone³, obstaja povečana potreba po delu stevardes, je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki sta jo stranki sklenili za čas od 16. 4. 2014 do 30. 11. 2014, ni bila sklenjena v nasprotju z zakonom, saj je obstajal v pogodbi navedeni razlog za sklenitev takšne pogodbe, to je opravljanje sezonskega dela. Ni bistveno, da se čas za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi ne ujema povsem natančno s poletno sezono, kot je opredeljena v uredbi, saj gre za manjše odstopanje.

12. Z revizijo uveljavljani razlogi niso podani, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo na podlagi 378. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Tožnica meni, da ta navedba odkazuje na razlog začasno povečanega obsega dela.
² Seveda ob upoštevanju dejstva, da je predmet tega zakona le določanje pogojev za zaposlovanje in delo tujcev ter s tem povezane naloge Republike Slovenije za urejanje in zaščito trga dela, domet ZDR-1 pa je širši.
³ Ta v skladu z uredbo o načinu usklajevanja obratovalnega časa javnega letališča traja od zadnje nedelje v marcu do zadnje sobote v oktobru.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 18/2014
• Sodba VIII Ips 257/2013
• VDSS Sodba Pdp 640/2017