VSRS Sklep III Ips 76/2016

Jedro

Smisel določbe drugega odstavka 226. člena ZPP je v tem, da se s predložitvijo overjenega prevoda zagotovi, da listine, sestavljene v tujem jeziku, prevede za to pristojna oseba, ki z overitvijo prevoda jamči, da prevod ustreza vsebini listine v tujem jeziku. Sodišče samo, tudi če gre za jezik, ki ga sodnik, ki sodi v zadevi, pozna, ne more nadomestiti overjenega prevoda.

V konkretnem primeru gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj brez overjenega prevoda ni mogoče ugotoviti, ali so bile izjave prič in sodbi madžarskega delovnega sodišča prevedeni v slovenščino tako, da prevod ustreza vsebini originala, sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti. Pri tem je odločilno tudi, da argumentov, na podlagi katerih je bilo ugodeno zahtevku, sodišči prve in druge stopnje nista utemeljili na drugih izvedenih dokazih.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se v delu, ki se nanaša na plačilo 6.864,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški izvršilnega postopka, razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ohranilo v veljavi sklep o izvršbi, na podlagi katerega je bila tožena stranka dolžna plačati 6.864,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški izvršilnega postopka. V delu, ki se nanaša na plačilo 1.872,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški izvršilnega postopka, je sklep o izvršbi razveljavilo ter tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 38/2016 z dne 18. 4. 2016 dopustilo revizijo glede vprašanj:

— Ali neoverjen prevod dokaznih listin in posameznega dela tuje sodne odločbe, brez ustrezne sledljivosti, izvora in vprašljive kvalitete prevoda, zadosti kriterijem prevedenih listin po drugem odstavku 226. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)?

— Se na tak način prevedena listina oziroma odločba tujega organa lahko vsebinsko uporabi v sodni odločbi?

4. Na podlagi navedenega sklepa tožena stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava zoper del sodbe sodišča druge stopnje, s katerim ni uspela.

5. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je utemeljena.

7. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-E (Uradni list RS 10/17), zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila ZPP, veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja, da je tožena stranka pri tožeči stranki naročila varilske in ključavničarske storitve na gradbišču v Republiki Nemčiji.

9. Med strankama je bilo sporno, ali so bila dela opravljena in v kakšnem obsegu. V dokaz svojih trditev je tožeča stranka predložila pisne izjave prič, ki so bile prevedene iz madžarskega v slovenski jezik. Predložila je tudi prevod dveh sodb madžarskega delovnega sodišča, iz katerih naj bi izhajalo, da je tožeča stranka delavcem dolžna plačati za opravljeno delo. Prevodi niso bili overjeni in so slabše kvalitete.

10. Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi prevodov izjav prič in sodb madžarskega sodišča ugotovili, da so delavci tožene stranke delo opravili. Posledično sta tožbenemu zahtevku ugodili. Pojasnili sta, da kljub slabši kvaliteti prevodov tem ni mogoče odreči verodostojnosti, saj iz njih vseeno dovolj jasno izhaja vsebina izjav. Glede prevoda obeh sodb je zapisalo, da je pri prevodu prišlo do očitne pisne pomote pri zapisu besede „odvezalo“, ker naj bi iz sodb izhajalo, da je sodišče toženo stranko „obvezalo“ k plačilu. To je prvostopenjsko sodišče ugotovilo s pomočjo spletnega slovarja.

11. Tožena stranka v reviziji sodiščema očita bistveno kršitev določb ZPP. S tem, ko sta kot odločilne dokaze upoštevali listine, ki naj ne bi bile prevedene skladno z ZPP, naj bi ji bil onemogočen preizkus sodbe sodišče prve stopnje. Sodiščema očita tudi zmotno uporabo materialnega prava, ker naj bi z opisanim ravnanjem zmotno uporabili določbe Zakona o javni rabi slovenščine ter Pravilnika o sodnih tolmačih.

12. Prvi in drugi odstavek 226. člena ZPP določata, da mora stranka sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. Listini, sestavljeni v tujem jeziku, mora biti priložen tudi overjen prevod.

13. V obravnavanem primeru ne gre za zmotno uporabo materialnega prava. Prav tako ne pride v poštev izvedba postopka po 104. in 105. člen ZPP, za kar se zavzema revidentka. Ti določbi se namreč nanašata na predložitev vlog in ne na dokaze. V obravnavanem primeru gre za kršitev določb pravdnega postopka (drugega odstavka 226. člena ZPP), presoditi pa je potrebno ali gre za kršitev absolutne ali relativne narave.

14. Sodišči prve in druge stopnje sta presojali, ali so prevodi izjav prič in sodb madžarskega delovnega sodišča razumljivi. Pojasnili sta, da so sicer listine nekoliko slabše prevedene, vendar pa je iz njih mogoče razbrati odločilne okoliščine. Vendar pa razumevanje prevodov ni ključno vprašanje v obravnavanem primeru. Ključno je, ali so listine pravilno prevedene iz madžarskega v slovenski jezik. Tega pa sodišče ne more oziroma ne sme preizkusiti. Smisel določbe drugega odstavka 226. člena ZPP je namreč v tem, da se s predložitvijo overjenega prevoda zagotovi, da listine, sestavljene v tujem jeziku, prevede za to pristojna oseba, ki z overitvijo prevoda jamči, da prevod ustreza vsebini listine v tujem jeziku. Sodišče samo, tudi če gre za jezik, ki ga sodnik, ki sodi v zadevi, pozna, ne more nadomestiti overjenega prevoda. V konkretnem primeru to niti ni sporno, saj iz sodb sodišč prve in druge stopnje ne izhaja, da bi sodišče samo preverjalo ustreznost prevoda (z izjemo besede „obvezalo“, ki jo je prvostopenjsko sodišče prevedlo s pomočjo spletnega slovarja).

15. Sporne listine so bile ključni dokazi, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. V konkretnem primeru gre tako za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav ima namreč revidentka, ko trdi, da ima sodba sodišča prve stopnje pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti. Ker brez overjenega prevoda ni mogoče ugotoviti, ali so bile izjave prič in sodbi madžarskega delovnega sodišča prevedeni v slovenščino tako, da prevod ustreza vsebini originala, sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti. Pri tem je odločilno tudi, da argumentov, na podlagi katerih je bilo ugodeno zahtevku, sodišči prve in druge stopnje nista utemeljili na drugih izvedenih dokazih. Sodišče druge stopnje je tudi samo zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je prvostopenjsko sodbo, obremenjeno z navedeno kršitvijo, potrdilo.

16. Odgovor na dopuščeni vprašanji je tako v konkretnem primeru negativen.

17. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje v delu, ki se nanaša na plačilo 6.864,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški izvršilnega postopka, razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

18. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje tožeči stranki, ki je na naroku za glavno obravnavo z dne 4. 11. 2013 sodišču prve stopnje očitala kršitev določb ZPP, ker ji ni dalo roka, v katerem bi predložila overjene prevode listin iz madžarskega v slovenski jezik, dati možnost, da te prevode predloži.

19. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba I Up 67/2006
• VSRS sklep III DoR 38/2016
• VSC Sklep I Cp 63/2020