VSRS Sklep IV Ips 61/2017

Jedro

Pri očitno napačno zapisanemu členu zakonskega določila ni mogoče govoriti o spremembi pravne opredelitve prekrška, kot to zatrjuje vrhovni državni tožilec. Za spremembo pravne kvalifikacije prekrška bi namreč šlo le, če bi se povsem spremenila vsebina očitanih kršitev, kar bi vodilo v situacijo, v kateri bi storilec s pravnim sredstvom izpodbijal povsem drugačne očitke, kot mu jih je prvotno predstavila pooblaščena oseba prekrškovnega organa.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A.

1. Prekrškovni organ Postaja prometne policije Ljubljana je dne 18. 5. 2017 storilcu B. P. izdal plačilni nalog št. 0000116288051, s katerim mu je izrekel globo v skupni višini 620,00 EUR, zaradi prekrškov po petem odstavku 34. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) in po sedmem odstavku 26. člena Zakona o motornih vozilih (v nadaljevanju ZMV). Storilec je dne 23. 6. 2017 vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ s sklepom zavrgel kot prepozno ter mu naložil plačilo sodne takse.

2. Zoper plačni nalog vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec mag. Andrej Ferlinc, in sicer zaradi kršitve tretjega in prvega odstavka 57. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). V zahtevi navaja, da se 27. člen ZMV, katerega kršitev se je očitala storilcu, nanaša na funkcijo ministra pri pripravi podzakonskih prepisov. S takšno določbo zato ni mogoče pravno opredeliti prekrška, kar je, v skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZP-1, obvezna sestavina plačilnega naloga kot pisne odločbe o prekršku. Opisane pomanjkljivosti ni mogel sanirati uradni zaznamek, ki se je nanašal na ugotovitev nepravilnosti v plačilnem nalogu, pri čemer storilec o spremembi pravne kvalifikacije prekrška niti ni bil obveščen. Dodaja, da zaradi nečitljive označbe v plačilnem nalogu ni mogoče razbrati kraja in časa očitanega prekrška, čeprav je od tega odvisen očitek o kršitvi predpisa glede uporabe čelade. Vrhovnemu sodišču predlaga, da ugodi zahtevi za varstvo zakonitosti in plačilni nalog odpravi oziroma ga razveljavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti vročilo storilcu, ki je nanjo odgovoril in prosil za obvestilo o odločitvi Vrhovnega sodišča.

B.

4. Po ureditvi v ZP-1 o prekršku praviloma odloča prekrškovni organ v hitrem postopku, pri čemer izda bodisi odločbo o prekršku (56. člen ZP-1), bodisi plačilni nalog (57. člen ZP-1). Plačilni nalog je namenjen hitremu odločanju v zadevah z enostavnim dejanskim stanom in se praviloma izda in vroči kršitelju takoj na kraju prekrška, pod pogojem, da pooblaščena uradna oseba prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in naprav. V postopku izdaje plačilnega naloga se glede vprašanj, ki niso izrecno urejena z ZP-1, smiselno uporabljalo določila zakona o splošnem upravnem postopku.

5. V obravnavanem primeru je bil storilcu izdan plačilni nalog, saj je vozil motorno vozilo, ki ni bilo ustrezno registrirano, hkrati pa ni nosil homologirane motoristične čelade. Pri izpolnjevanju izpodbijanega plačilnega naloga je pri navedbi pravne opredelitve prekrška, ki je zadeval vožnjo neregistriranega motornega vozila, prišlo do pisne pomote, saj je na plačilnem nalogu navedena kršitev šestega odstavka 27. člena ZMV. Omenjeno zakonsko določilo ureja pristojnosti ministra pri izdaji podzakonskih predpisov glede registracije vozil, medtem ko dejanski stan prekrška ustreza kršitvi, navedeni v sedmem odstavku 26. člena ZMV. Kljub pisni pomoti pri pravni opredelitvi prekrška, pa je bila kršitelju izrečena globa kakršno predpisuje določilo sedmega odstavka 26. člena ZMV. Pooblaščena uradna oseba, ki je izdala izpodbijani plačilni nalog je istega dne ugotovila, da je prišlo do pisne pomote pri navedbi pravne opredelitve prekrška in o tem sestavila uradni zaznamek.

6. Zahteva za varstvo zakonitosti opozarja na napačno pravno kvalifikacijo prekrška v izpodbijanem plačilnem nalogu in pri tem zatrjuje, da je prišlo do kršitve tretjega odstavka 57. člena ZP-1. Omenjeno zakonsko določilo predpisuje vsebino plačilnega naloga in njegove bistvene sestavine. V obravnavanem primeru je izpodbijani plačilni nalog vseboval vse predpisane sestavine, le pravna kvalifikacija enega izmed dveh očitanih prekrškov je bila napačna zapisana. Zgolj pomotni zapis pravne kvalifikacije očitanega prekrška pa še ne pomeni, da izpodbijani plačni nalog ni vseboval vseh predpisanih sestavin, zaradi česar tudi ni moglo priti očitane do kršitve tretjega odstavka 57. člena ZP-1. Zahteva glede očitka o napačni pravni opredelitvi prekrška še dodaja, da iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bil storilec obveščen o poznejši spremembi pravne kvalifikacije prekrška. S takšnimi navedbami smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, zaradi kršitev določb postopka, ki urejajo popravo pomot v odločbi. Glede na to, da je v obravnavanem primeru prišlo do pisne pomote pri navedbi pravne kvalifikacije se odpira vprašanje, kakšne narave je bila pomota in kako je bil prekrškovni organ pri njeni odpravi zavezan ravnati.

7. Pri očitno napačnem zapisu pravne kvalifikacije do kakršnega je prišlo v obravnavanem primeru, ni šlo za vsebinsko pomanjkljivost, ali za zmoto v izjavi volje prekrškovnega organa. V konkretnem primeru je bila namreč izjava volje prekrškovnega organa, vključno s pravno kvalifikacijo prekrška jasno razvidna že iz pravilno izrečene in zapisane globe. Prav tako je bila izjava volje razpoznavna tudi storilcu. Iz zahteve za sodno varstvo, ki jo je vložil po izteku zakonskega roka, namreč izhaja, da je bil, kljub pomotnemu zapisu pravne opredelitve prekrška na plačilnem nalogu, seznanjen z vsebino očitkov. Glede na navedeno, je mogoče opisano pomoto šteti kot očitno napako v navedbi zakonskega določila.

8. Popravo očitnih pomot v odločbi o prekršku oziroma v plačilnem nalogu urejata določili drugega in tretjega odstavka 46. člena ZP-1, iz katerih izhaja, da se lahko pomote v pisavi, v številkah, ali druge očitne pomote v izdani odločbi kadarkoli popravijo s sklepom. Popravke, do katerih pride potem, ko je bila odločba udeležencem že poslana, je potrebno sporočiti udeležencem postopka v pisni obliki. V preostalem prvi odstavek 58. člena ZP-1 odkazuje na smiselno uporabo določil Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – v nadaljevanju ZUP). Omenjeni zakon v drugem odstavku 223. člena zahteva, da se o popravi pomote izda poseben sklep. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe (prvi odstavek 223. člena ZUP).

9. Na način, predpisan v zakonskih določilih 46. člena ZP-1 in 223. člena ZUP, se ne odpravlja vsebinskih pomanjkljivosti ali zmot v izjavi volje prekrškovnega organa, saj je takšne napake dopustno popraviti le v okviru pravnega sredstva.¹ Vendar pa pri očitno napačno zapisanemu členu zakonskega določila ni mogoče govoriti o spremembi pravne opredelitve prekrška, kot to zatrjuje vrhovni državni tožilec. Za spremembo pravne kvalifikacije prekrška bi namreč šlo le, če bi se povsem spremenila vsebina očitanih kršitev, kar bi vodilo v situacijo, v kateri bi storilec s pravnim sredstvom izpodbijal povsem drugačne očitke, kot mu jih je prvotno predstavila pooblaščena oseba prekrškovnega organa. O takšni situaciji pa v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti, zato bi bilo pomoto mogoče odpraviti s sklepom o odpravi pomote.

10. Prekrškovni organ je opisano napako, namesto s sklepom o odpravi pomote, skušal sanirati z uradnim zaznamkom, s čimer pa je kršil določbi 46. člena ZP-1 in 223. člena ZUP. Uradni zaznamek namreč nima narave odločbe, ampak zadeva le uradne ugotovitve in okoliščine, ki se tičejo notranjega dela organa, pri katerem se vodi postopek (drugi odstavek 74. člena ZUP). Kot takšen se uradni zaznamek tudi ne vroča strankam in torej ne more spremeniti njihovega pravnega položaja. Pooblaščena uradna oseba je zato z uradnim zaznamkom, lahko samo ugotovila pisno pomoto pri navedbi zakonskega določila, odpraviti pa bi jo bilo mogoče le z izdajo sklepa in njegovo vročitvijo storilcu. Glede na to, da je plačilni nalog že po naravi stvari neugodna odločba za storilca, bi popravek odločbe imel pravni učinek šele od dneva, od katerega bi imela učinek popravljeni plačilni nalog.

11. Prekrškovni organ ni ustrezno popravil očitne pomote, zato izpodbijani plačilni nalog sploh ni mogel začeti učinkovati in tudi ni mogel postati pravnomočen. Zoper takšen plačilni nalog pa ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, ker je ta, v skladu s prvim odstavkom 169. člena ZP-1, dovoljena samo zoper pravnomočno odločbo. Izpodbijani plačilni nalog bo pravno veljavo bo dobil šele po tem, ko bo izdan in ustrezno vročen sklep o odpravi pomote. Šele z začetkom učinkovanja sklepa o popravi pomote, pa bo zoper plačilni nalog bo mogoče vložiti tudi ustrezna pravna sredstva.

C.

12. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da zahteva za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilca zoper izpodbijani plačilni nalog ni dovoljena, zato jo je v skladu z določilom drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku, v zvezi s 171. členom ZP-1, zavrglo.

-------------------------------
¹ Sodbi Vrhovnega sodišča RS IV Ips 53/2008 z dne 18. 11. 2008 in IV 31/2017 z dne 18. 4. 2017. Zakon o prekrških s komentarjem, urednika Hinka Jenulla, Ljubljana, GV Založba, 2009, str. 206.

Datum zadnje spremembe:

24.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Ip 52/2023
• VSL Popravni sklep II Cpg 10/2019
• VSL Popravni sklep II Cpg 10/2019