VSRS Sklep II DoR 18/2018, II DoR 23/2018

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je odločitev sodišča druge stopnje obremenjena s kršitvijo iz 22. člena Ustave in v smeri preizkusa pravilnosti določitve pripadajočega zemljišča.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj,

- ali je odločitev sodišča druge stopnje obremenjena s kršitvijo iz 22. člena Ustave,

- in v smeri preizkusa pravilnosti določitve pripadajočega zemljišča.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožnica lastnica do celote (1/1) nepremičnin s parc. št. 1458/4 k. o. ... in parc. št. 1458/5 k. o. ... Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka v predlogu za dopustitev revizije poudarja, da je napačno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je dejanski obseg pripadajočega zemljišča (v razmerju z obsegom zemljišča, na katerem stoji objekt) nepomemben. Sporni zemljišči skupno merita 6.497 m2, obseg parcele, na kateri stoji objekt, pa zgolj 1.774 m2. Poleg navedenega je obseg rabe spornih zemljišč med pravdnima strankama ves čas sporen. Zavzema se za restriktivno uporabo pojma „zemljišča, ki je namenjeno za redno rabo stavbe“¹ in poudarja, da potrebe objekta (konkretno sodne stavbe) po velikem parkirišču ni možno šteti kot pravno upošteven kriterij. Opozarja na kriterije, določene v Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL), za ugotavljanje pripadajočega zemljišča², predvsem primarno na pomembnost prostorskih aktov in upravnih dovoljenj, subsidiarno pa na ugotovitev stanja v naravi, preteklo redno rabo zemljišča in urbanistično zasnovo³. Predlaga dopustitev revizije glede več vprašanj, ki jih je mogoče strniti v vprašanja, ali je pri vprašanju obsega pripadajočega zemljišča treba presojati tudi površino spornega zemljišča in potrebe zadevnega objekta po rabi; ali je splošno znano dejstvo, da sodišča glede na naravo svojega dela in število zaposlenih potrebujejo veliko parkirnih prostorov, pravno upošteven kriterij za določitev obsega pripadajočega zemljišča; in ali je v primeru, ko tožnica ne predloži pravočasno prostorskih aktov in upravnih dovoljenj, pri čemer tožnica ne zatrjuje, da navedene listine ne bi obstajale, dopustno o obsegu pripadajočega zemljišča odločati na podlagi t. i. subsidiarnih kriterijev oziroma ali je treba pri odločanju o obsegu funkcionalnega zemljišča poleg kriterija sedanja in pretekla raba upoštevati tudi merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki v času odločanja sodišča veljajo na območju, kjer zemljišče leži, kar je pogoj iz 3. točke četrtega odstavka 7. člena ZVEtL. Zatrjuje tudi kršitve iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in kršitev 22. člena Ustave⁴ (predvsem v zvezi z neopredelitvijo do dejstva, da je bila na delu spornih zemljišč predvidena toženkina gradnja parkirne hiše) ter kršitev razpravnega načela.

4. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

----

(1) Ob tem se sklicuje na zadevo VS RS II Ips 250/2007.

(2) Ob tem se sklicuje na zadeve VS RS II Ips 47/2012, II Ips 724/2008, II Ips 634/2007, II Ips 232/2011, II Ips 259/2008, II Ips 314/2008 in številne zadeve VSL.

(3) Ob tem se sklicuje na zadevo VS RS II Ips 86/2014.

(4) Ob tem se sklicuje na zadevi US RS Up-147/09 in VS RS II Ips 678/2007.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1347/2016
• VSL sklep I Cp 2103/2016
• VSK sklep I Cp 756/2015