VSRS Sklep VIII R 12/2017

Jedro

Ob obstoju tehtnih razlogov, ki utemeljujejo dvom o videzu nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča, lahko stranka „izločitev sodišča“ doseže s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP.

Če predlog za izločitev sodnika oziroma predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča vloži nekdo, ki nima te pravice, je predlog treba šteti za nedovoljen.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvi in drugi nasprotni udeleženec sta na sodišče prve stopnje vložila predlog za obnovo postopka v kolektivnem delovnem sporu, ki je bil pravnomočno končan s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča X Pdp 334/2015 z dne 30. 3. 2015 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 157/2015 z dne 8. 9. 2015, s katero je bilo odločeno, da se razveljavijo vsa volilna opravila in volitve članov sveta delavcev v L., d. o. o., na volitvah 18., 19. in 23. 12. 2014. Hkrati s predlogom za obnovo postopka sta prvi in drugi nasprotni udeleženec podala predlog za izločitev vseh sodnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in Višjega delovnega in socialnega sodišča. Predlagala sta, da Vrhovno sodišče za odločanje o predlogu za obnovo postopka odredi sodnika Delovnega sodišča v Kopru oziroma Delovnega sodišča v Celju ali pa Delovnega sodišča v Mariboru. Navajata, da se predlog za obnovo postopka nanaša na netransparentno razdeljevanje zadev pred sodiščem prve stopnje, zato nasprotna udeleženca ne moreta pristati, da bi o predlogu za obnovo postopka odločala sodnica, ki je že sodila v tej zadevi. Izločitev vseh sodnikov pritožbenega sodišča pa nasprotna udeleženca predlagata zato, ker je bil njun pooblaščenec v telefonskem pogovoru s predsednico prvostopenjskega sodišča obveščen, da je bil tretji nasprotni udeleženec od nekoga na pritožbenem sodišču obveščen o odločitvi v določeni zadevi še preden je bila ta javno znana.

2. Tretji nasprotni udeleženec je v zvezi s predlogom za obnovo postopka in predlogom za izločitev vseh sodnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in pritožbenega sodišča priglasil stransko intervencijo. V vlogi je navedel, da je iz zapisnika zbora delavcev z dne 8. 10. 2015 razvidno, da je bila imenovana nova volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik A. P., njegov namestnik T. Ž. člana Z. K. in S. K. ter njuna namestnika M. Š. in M. P. Dne 17. 12. 2015 so bile opravljene volitve v Svet delavcev. Iz zapisnika volilne komisije z dne 17. 12. 2015 ni razvidno, da bi bil v Svet delavcev tretjega udeleženca izvoljen M. E., kar izhaja tudi iz zapisnika ustanovne seje Sveta delavcev z dne 5. 1. 2016, iz katerega izhaja, da bi bil na tej seji za predsednika Sveta delavcev izvoljen E. B. Navedeno pomeni, da pooblastila odvetniku za vložitev predloga za obnovo postopka in predloga za izločitev vseh sodnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in vseh sodnikov Višjega delovnega in socialnega sodišča nista podpisali pristojni oziroma pooblaščeni osebi. Pooblastilo je v imenu volilne komisije kot njen predsednik podpisal S. K., pooblastilo v imenu drugega nasprotnega udeleženca pa je kot predsednik Sveta delavcev podpisal M. E., čeprav v času podpisa pooblastila nobeden od njiju ni opravljal teh funkcij.

3. Prvi in drugi nasprotni udeleženec je v pripravljalni vlogi pojasnil, da je bila volilna komisija s predsednikom S. K. imenovana na seji Sveta delavcev 17. 10. 2014, da mandat volilne komisije v skladu z 19. členom Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU, Ur. l. RS, št. 42/93 s spremembami) traja 4 leta, kar pomeni, da bo mandat legalni volilni komisije potekel šele 17. 10. 2018. Svet delavcev je bil s sodno odločbo, zoper katero se vlaga izredno pravno sredstvo, ukinjen, vendar pa v kolikor bo izrednemu pravnemu sredstvu ugodeno, se bo za čas do ponovne pravnomočnosti zadeve Svet ponovno formiral v isti sestavi. Drugačno stališče bi pomenilo, da se stranki, ki je nastopala v postopku, odvzame vsakršno možnost za vložitev izrednega pravnega sredstva.

4. Predlog za izločitev vseh sodnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in vseh sodnikov Višjega delovnega in socialnega sodišča ni dovoljen.

5. Prvi in drugi nasprotni udeleženec predlagata izločitev vseh sodnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in vseh sodnikov Višjega delovnega in socialnega sodišča, ne da bi te sodnike poimensko navedla. V skladu s prvim odstavkom 72. člena ZPP stranke lahko zahtevajo izločitev sodnika ali sodnika porotnika, vendar je iz drugega odstavka istega člena razvidno, da sme stranka zahtevati le izločitev konkretnega sodnika oziroma sodnika porotnika. Nasprotna udeleženca dejansko zahtevata izločitev celotnega sodišča, vendar niti 72. člen ZPP, niti kateri od preostalih členov ZPP, ki urejajo izločitev, ne omogočajo izločitve sodišča kot celote.

6. V podobnem primeru, v katerem je stranka zahtevala izločitev vseh sodnikov pri vseh sodiščih, je Vrhovno sodišče v sklepu III R 23/2016 z dne 15. 7. 2016 zavzelo stališče, da ob obstoju tehtnih razlogov, ki utemeljujejo dvom o videzu nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča, lahko stranka „izločitev sodišča“ doseže s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP. Vrhovno sodišče lahko v takšnem primeru določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

7. Nasprotna udeleženca se v predlogu formalno sklicujeta na 70. člen ZPP, ki ureja izločitev sodnika, vendar je iz vsebine predloga razvidno, da gre v resnici za predlog za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP, zato je predlog tako tudi treba obravnavati. Sicer pa niti predlogu za izločitev sodnika niti predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni mogoče ugoditi tako, da se „odredi“ drug sodnik na drugem stvarno pristojnem sodišču, kot predlagata predlagatelja, temveč se posameznega sodnika ali sodnika porotnika izloči oziroma se določi, katero drugo drugo stvarno sodišče je pristojno za odločanje v zadevi.

8. Predlog za izločitev vseh sodnikov oziroma za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča je bil dan v zvezi z izrednim pravnim sredstvom - predlogom za obnovo postopka, zato je odvetnik v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZPP moral predložiti novo pooblastilo, kar je tudi storil. Na podlagi šestega odstavka 98. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje.

9. Pooblastili sta bili odvetniku dani 25. 1. 2017, kar pomeni, da je bistveno ali sta pooblastitelja takrat bila zakonita zastopnika nasprotnih udeležencev. S pravnomočno sodbo so bile razveljavljene volitve članov Sveta delavcev, na katerih je bil za člana Sveta delavcev izvoljen M. E., na podlagi novih volitev pa je bil 5. 1. 2016 na novega predsednika Sveta delavcev izvoljen E. B., zato M. E. 25. 1. 2017 ni mogel v imenu Sveta delavcev odvetniku zakonito dati pooblastila za zastopanje. Prav tako je očitno, da v času danega pooblastila tudi S. K. ni bil več predsednik volilne komisije, ne le za to, ker je bila imenovana volilna komisija v drugačni sestavi, temveč tudi ker so bila s pravnomočno sodbo Delovnega in socialnega sodišča X Pd 1425/2014 razveljavljena vsa volilna opravila, ta pa so se začela ravno na 37. Redni seji Sveta delavcev dne 17. 10. 2014, na kateri so bili sprejeti sklepi, da se predsedujočega, to je M. E., kot namestnika predsednika pooblasti za razpis volitev v Svet delavcev, imenovana pa je bila tudi volilna komisija s S. K., kot predsednikom.

10. Če predlog za izločitev sodnika oziroma predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča vloži nekdo, ki nima te pravice, je ob smiselni uporabi drugega odstavka 343. člena ZPP, predlog treba šteti za nedovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo.

11. Navedeno pomeni, da bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju lahko odločilo o predlogu za obnovo postopka. Pri tem bo moralo ugotavljati, ali sta predlog za obnovo vložila upravičena predlagatelja, upoštevati pa bo moralo tudi določbo 55. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), ki določa, da v kolektivnih delovnih sporih ni dovoljena obnova postopka.

Datum zadnje spremembe:

13.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Kr 54941/2013
• VSL sodba I Cpg 109/2010
• VSRS Sklep I Upr 6/2023