VSRS Sklep VIII Ips 3/2017

Jedro

Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe presojalo izključno na podlagi določb ZDR-1. Materialnopravno podlago za odločanje v tem sporu predstavljajo tako določbe ZDR-1 o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi določba četrtega odstavka 13. člena tožničine pogodbe o zaposlitvi. Ta določa, da ima delavec (tožnica) v primeru prenehanja mandata pravico do zaposlitve v družbi, in sicer pod spremenjenimi pogoji na delovnem mestu, ki ustreza njegovi izobrazbi, sposobnostim in izkušnjam.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane na podlagi druge alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013). Ugotovilo je, da tožnici individualna pogodba o zaposlitvi z dne 7. 9. 2012 ni odpovedana in še vedno velja. Toženi stranki je naložilo, da tožnici za čas nezakonite odpovedi individualne pogodbe o zaposlitvi obračuna pripadajoče razlike med plačo, ki jo prejema na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu strokovni sodelavec za agencijsko prodajo in plačo, ki jo je prejemala na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 9. 2012 na delovnem mestu prodajni predstavnik na lokalnem trgu, odvede davke in prispevke ter ji izplača neto razlike plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska. Zahtevku je ugodilo na podlagi ugotovitve, da je tožnica na podlagi četrtega odstavka 13. člena individualne pogodbe o zaposlitvi po izteku mandata pridobila pravico do zaposlitve pri toženi stranki na delovnem mestu, ki ustreza njeni izobrazbi, sposobnostim in izkušnjam. Iz individualne pogodbe o zaposlitvi tako izhaja, da se tožena stranka ni zavezala le, da bo preverila, ali je tožnico po izteku mandata mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji na podlagi takrat veljavnega 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami), temveč se je zavezala več, in sicer da bo tožnici v takem primeru ponudila sklenitev pogodbe o zaposlitvi za delo, ki ustreza njeni izobrazbi, sposobnostim in izkušnjam. Tožnica ima 7. raven izobrazbe, tožena stranka pa ji je ponudila pogodbo o zaposlitvi za 6/2 raven izobrazbe. Zaradi navedenega je odpoved individualne pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Posledično se šteje, da nova pogodba o zaposlitvi za delovno mesto strokovnega sodelavca za agencijsko prodajo ni bila sklenjena in da še vedno velja individualna pogodba o zaposlitvi.

2. Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožene stranke prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Soglašalo je s stališčem sodišča prve stopnje, da je bil v konkretnem primeru podan odpovedni razlog nesposobnosti, saj tožnica zaradi poteka mandata na vodstveni funkciji prodajnega predstavnika na lokalnem trgu ni več izpolnjevala pogojev za opravljanje dela na tem delovnem mestu. Postavilo se je na stališče, da izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zgolj zato, ker zaposlitev na ponujenem delovnem mestu strokovnega sodelavca za agencijsko prodajo ni bila ustrezna.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) naj bi bila podana, ker sodišče ni presojalo odločilnega dejstva, ali je bila ponujena zaposlitev ustrezna in, ali je tožnica pravočasno navajala, da ponujeno delovno mesto ni bilo ustrezno, ker ne ustreza njeni stopnji izobrazbe. Sodišče druge stopnje se neutemeljeno sklicuje na sodbo VIII Ips 182/2015 z dne 27. 10. 2015, saj je v njej Vrhovno sodišče zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitve s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi presojala le z vidika 91. člena ZDR-1. V tem sporu pa bi sodišče druge stopnje moralo upoštevati, da sta stranki v četrtem odstavku 13. člena odpovedane pogodbe o zaposlitvi določili večji obseg pravic od tistih določenih v zakonu. Toženo stranko je tako poleg določb ZDR-1, ki se nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi, zavezovala tudi navedena določba individualne pogodbe o zaposlitvi, po kateri ima tožnica v primeru prenehanja pogodbe zaradi prenehanja mandata pravico do zaposlitve pod spremenjenimi pogoji na delovnem mestu, ki ustreza njeni izobrazbi, sposobnostim in izkušnjam. Tožena stranka se je tako že v času veljavnosti ZDR zavezala, da bo storila več, kot je bila njena obveznost po tretjem odstavku 88. člena ZDR. Sodišče druge stopnje bi zato moralo ugotavljati, ali je tožena stranka tožnici ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, ki ustreza njeni izobrazbi, sposobnostim in izkušnjam, k čemur se je tožena stranka sama zavezala. Sodišče druge stopnje tudi ni upoštevalo določbe 20. člena Podjetniške kolektivne pogodbe, ki določa, da če je pogodba za čas dela v tujini sklenjena za določen čas, po izteku časa za katerega je sklenjena ta pogodba, ponovno stopi v veljavo prej veljavna pogodba o zaposlitvi v nespremenjeni obliki, razen, če se stranki ne dogovorita drugače.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Revizija utemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi zmotne materialnopravne presoje, da glede na določbo 91. člena ZDR-1 izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe, ne more biti nezakonita zgolj zaradi tega, ker ponujena zaposlitev ni bila ustrezna, drugostopenjsko sodišče ni presojalo pritožbenih navedb o tem, da je bila ponujena zaposlitev ustrezna in da tožnica ni pravočasno podala navedb o neustreznosti ponujene zaposlitve. Glede na to, da je ustreznost ponujene zaposlitve lahko okoliščina, od katere je odvisna zakonitost izpodbijane redne pogodbe o zaposlitvi (kar bo obrazloženo v nadaljevanju), izostanek opredelitve sodišča druge stopnje do pritožbenih ugovorov tožene stranke onemogoča preizkus izpodbijane sodbe. Tožena stranka uveljavlja, da je bila tožnici ponujena ustrezna zaposlitev in da tožnica drugačnih navedb ni podala pravočasno, tožnica pa uveljavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ponujena zaposlitev, glede na obveznost, ki jo je tožena stranka sprejela z odpovedano pogodbo o zaposlitvi, ni bila ustrezna in da je tožnica navedbe v zvezi s tem podala pravočasno. Vprašanje, ali je tožnica pravočasno navajala, da ima univerzitetno izobrazbo in da ponujena zaposlitev ne ustreza njeni dejanski izobrazbi, je lahko pomembno za pravilno odločitev v tem sporu, saj sodišče odločitve ne sme opreti na dejstva, ki jih stranka ni (pravočasno) navajala (šesti odstavek 286. člena ZPP).

7. Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe presojalo izključno na podlagi določb ZDR-1. Materialnopravno podlago za odločanje v tem sporu namreč predstavljajo tako določbe ZDR-1 o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi določba četrtega odstavka 13. člena Pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 8. 2012. Ta določa, da ima delavec (tožnica) v primeru prenehanja mandata pravico do zaposlitve v družbi, in sicer pod spremenjenimi pogoji na delovnem mestu, ki ustreza njegovi izobrazbi, sposobnostim in izkušnjam. Določitev takšne pravice pomeni po drugi strani obveznost tožene stranke, da tožnici ob prenehanju mandata ponudi pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, ki ustreza njeni dejanski izobrazbi. Pri tem ni bistveno, da v času, ko je prišlo do prenehanja mandata, ni več veljala določba tretjega odstavka 88. člena ZDR o dolžnosti delodajalca, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti preveri, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih. Tožena stranka se je namreč v pogodbi o zaposlitvi z dne 16. 8. 2012 zavezala, da bo tožnici v takšnem primeru ponudila zaposlitev na delovnem mestu, ki ustreza njeni izobrazbi. Ta pogodbena določba je kot materialno pravo veljala tudi potem, ko je ZDR prenehal veljati in je toženo stranko ob prenehanju mandata tožnice še vedno zavezovala. Na tej podlagi tožnica uveljavlja, da upoštevajoč četrti odstavek 13. člena Pogodbe o zaposlitvi tožena stranka kljub obstoju odpovednega razloga nesposobnosti, tožnici pogodbe o zaposlitvi ni mogla zakonito odpovedati, če ji ni hkrati ponudila sklenitve nove pogodbe za delovno mesto, ki ustreza njeni izobrazbi, sposobnostim in izkušnjam.

8. Glede na takšno materialno pravno izhodišče tožbe revizija upravičeno opozarja, da se sodišče druge stopnje neutemeljeno sklicuje na sodno prakso, ki naj bi bila razvidna iz sodbe VIII Ips 182/2015 z dne 27. 10. 2015, saj se ta ne nanaša na primerljivo situacijo. Tudi v navedeni zadevi je bila tožniku dana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, vendar je bila materialnopravna podlaga za ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi le določba 91. člena ZDR-1. Ta določa zgolj možnost, da delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. V takšnem primeru velja stališče iz citirane sodbe, da v kolikor je dokazan obstoj poslovnega razloga oziroma razloga nesposobnosti in je bila odpoved dana v skladu s predpisanim postopkom, potem takšna odpoved ne bo nezakonita zgolj zaradi tega, ker ponujena pogodba o zaposlitvi ni ustrezna. Primer tožnice je drugačen, saj ji je bila tožena stranka na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi dolžna ob izteku mandata ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi, ki ustreza njeni izobrazbi, sposobnostim in izkušnjam.

9. Vrhovno sodišče je o istovrstnem pravnem vprašanju že odločalo s sodbo VIII Ips 298/2015 z dne 19. 4. 2016. V navedeni zadevi je bilo v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno, da ima direktorica po prenehanju mandata pravico do zaposlitve na delovnem mestu, ki ustreza njeni izobrazbi in usposobljenosti. Tožena stranka je direktorici po izteku mandata skupaj z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, ki je ta ni sprejela, saj ni ustrezala njeni izobrazbi. Vrhovno sodišče se je postavilo na stališče, da je odpoved, kljub obstoju zatrjevanega odpovednega razloga nesposobnosti, nezakonita, ker tožena stranka tožnici ni ponudila pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, ki ustreza njeni izobrazbi in usposobljenosti, čeprav je takšno delovno mesto imela sistemizirano in nezasedeno.

10. Glede na navedeno je utemeljenost tožbenega zahtevka odvisna tudi od vprašanja, ali je bila tožnici hkrati z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ponujena nova pogodba za delovno mesto, ki ustreza njeni izobrazbi. Sodišče druge stopnje se do tega vprašanja, kot je že razloženo zgoraj, ni opredelilo, sodišče prve stopnje pa je sicer zavzelo stališče, da ponujena zaposlitev ni bila ustrezna glede na tožničino dejansko izobrazbo. Vendar pa se pri tem postavlja vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da se za delovno mesto strokovnega sodelavca za agencijsko prodajo zahteva 6/2. raven izobrazbe v smislu Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Ur. l. RS, št. 46/2006, v nadaljevanju Uredba), saj je treba upoštevati, kakšna izobrazba se za navedeno delovno mesto zahteva po splošnih aktih tožene stranke in to potem primerjati z določili Uredbe.

11. Revizija se neutemeljeno zavzema za to, da bi bila pravna podlaga za tožbeni zahtevek določba 20. člena Podjetniške kolektivne pogodbe o tem, da v primeru, kadar je pogodba za čas dela v tujini sklenjena za določen čas (takšna je bila pogodba o zaposlitvi za delovno mesto prodajnega predstavnika na lokalnem trgu), po izteku časa za katerega je takšna pogodba sklenjena, ponovno stopi v veljavo prej veljavna pogodba o zaposlitvi v nespremenjeni obliki, razen če se stranki ne dogovorita drugače. Prej veljavna pogodba je bila sklenjena za delovno mesto manager prodaje rednega prometa, ki pa je bilo ukinjeno in je bila tožnici pogodba o zaposlitvi za delovno mesto prodajnega predstavnika na lokalnem trgu - trgi A. in B., ponujena ravno zaradi ukinitve prejšnjega delovnega mesta.

12. Glede na vse navedeno je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. V novem sojenju se bo sodišče druge stopnje opredelilo do vprašanja, ali ponujena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto strokovnega sodelavca za agencijo prodajo ustreza tožničini dejanski izobrazbi in ali je tožnica dejstva v zvezi s tem navedla pravočasno, to je najkasneje do prvega naroka za glavno obravnavo.

13. V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP se odločitev o stroških revizijskega postopka pridrži za končno odločbo.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 422/2009
• VDSS sodba in sklep Pdp 780/2015
• Sodba VIII Ips 316/2005