VSRS Sodba II Ips 57/2016

Jedro

Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da v postopku, ki se nadaljuje po dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tožbo tvori predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine skupaj s prvo tožnikovo pripravljalno vlogo, v kateri ta navede dejansko podlago toženčeve obveznosti.

Pravnorelevantni dejanski substrat zadeve je bil tako zaobsežen že v vlogah, ki po ustaljeni sodni praksi tvorita tožbo.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožnica je zoper toženca izposlovala sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (menice) za plačilo 1,634.522,16 EUR. Po toženčevem ugovoru zoper ta sklep se je postopek nadaljeval v pravdi. Svojo terjatev do toženca je tožnica tekom pravde odstopila DUTB, d. d., ki je v postopku priglasila stransko intervencijo. Tožnica je naknadno zahtevek prilagodila tako, da je zahtevala plačilo vtoževanega zneska stranski intervenientki.

2. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani (COVL), opr. št. VL 123109/2011 z dne 12. 9. 2011, še v 1. in 3. točki njegovega izreka ter hkrati tožencu naložilo plačilo 1,634.522,16 EUR stranski intervenientki, in sicer z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 4. 2011 dalje. Tožencu je naložilo povračilo pravdnih stroškov tožnici.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo sodbo sodišča druge stopnje ter odločilo, da pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

4. Toženec je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb postopka. Predlagal je spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka in priglasil revizijske stroške.

5. Revizija je bila vročena tožnici in stranski intervenientki. Nanjo je odgovorila slednja. Ker pa odgovora ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, niti po zakonitem zastopniku z opravljenim pravniškim državnim izpitom,¹ se v skladu z drugim odstavkom 91. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) šteje, da njeno pravdno dejanje ni bilo opravljeno.

Dejanski okvir spora

6. V postopku so bila ugotovljena naslednja bistvena dejstva:

- med tožnico (kot kreditodajalko) in družbo B., d. o. o. (kot kreditojemalko) je bila 20. 5. 2009 sklenjena kreditna pogodba, s katero je bil slednji odobren kredit v višini 1.500.000,00 EUR;

- obveznost vračila kredita je bila zavarovana s 5 bianko menicami kreditojemalca, s poroštvom Z., d. d., in 4 bianko menicami tega poroka ter s poroštvom C. C. (toženca) in 2 bianko menicama tega poroka;

- toženec je poroštveno izjavo podpisal kot kot porok in plačnik ter izrecno soglašal k zavarovanju vseh obveznosti kreditojemalke po kreditni pogodbi, vključno z morebitnimi podaljšanji rokov vračila oziroma zapadlosti in drugimi spremembami pogojev pogodbe, ki ne pomenijo povečanja obremenitve poroka;

- istega dne je tožnici izročil tudi menici v obliki podpisanega meničnega blanketa ter menično izjavo, s katero jo je pooblastil za izpolnitev menic do višine zapadlih in neporavnanih obveznosti, vključno z vsemi neporavnanimi zneski glavnice, pogodbenih obresti, zamudnih obresti ter stroškov in nadomestil iz kreditne pogodbe;

- kasneje so bili podpisani trije aneksi h kreditni pogodbi, s katerimi je bil podaljšan rok vračila kredita;

- tako kreditno pogodbo kot tudi vse anekse so podpisali kreditodajalka, kreditojemalka in oba poroka;

- kreditojemalka kredita v dogovorjenem roku ni vrnila;

- tožnica je poskušala unovčiti toženčevo menico pri Reiffeisen banki, d. d., ki jo je vrnila, ker na toženčevem računu ni bilo razpoložljivega stanja.

Odločitev sodišč nižjih stopenj

7. Sodišče prve stopnje je presodilo, da predložena menica izpolnjuje pogoje za lastno menico, da ni neskladij med vsebino izpolnjene menice in vsebino poroštvene izjave ter da je bila menica predložena pravočasno. Ker je bila terjatev po kreditni pogodbi po začetku pravde odstopljena stranski intervenientki in tožbeni zahtevek posledično naknadno prilagojen tako, da je bila izpolnitev zahtevana v korist stranski intervenientki, je sklep o izvršbi, ki se je glasil na plačilo vtoževanega zneska tožnici, razveljavilo in ugodilo spremenjenemu tožbenemu zahtevku.

8. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbene očitke, da je zahtevek neutemeljen, ker temelji na menici, menična obveznost pa je samostojna in ne akcesorna, zato s naj bi s prehodom terjatve po kreditni pogodbi na stransko intervenientko ne moglo hkrati priti tudi do prenosa menice. Tožnica je namreč že v predlogu za izvršbo na podlagi menice kot verodostojne listine hkrati opisala tudi obveznost toženca iz naslova poroštva, tekom pravde pa še dopolnila trditveno podlago z natančnim opisom poroštvenega razmerja. Pravna podlaga odločitve je torej tudi poroštveno razmerje, to pa v skladu s prvim odstavkom 418. člena Obligacijskega zakona (v nadaljevanju OZ) kot stranska pravica preide na prevzemnika terjatve. Pojasnilo je še, da pritožnik pri poudarjanju, da naj bi tožnica poroštveno razmerje kot podlago zahtevka uveljavljala le podredno (za primer, da bi bilo ugotovljeno, da je bila menica neustrezna ali prepozno unovčena), spregleda, da tožnica na glavni obravnavi dne 18. 2. 2014 te podlage ni več uveljavljala zgolj podredno, temveč kumulativno.

Revizijske navedbe

9. Revizija vztraja, da je bila tožba zamejena s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in s prvo pripravljalno vlogo z dne 5. 12. 2013, torej naj bi bil njen temelj le menica. Navedbe o poroštveni izjavi kot pravni podlagi razmerja naj bi bile uveljavljane le podredno. O spremembi pravne podlage naj bi se toženec moral v postopku izjaviti, dopustiti pa naj bi jo moralo tudi sodišče prve stopnje. Na prvi stopnji pa naj bi obravnava tekla le o menici. Sodišče druge stopnje tudi ni opravilo obvezne glavne obravnave. S svojo odločitvijo naj bi zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter prekoračilo tožbeni zahtevek.

Presoja utemeljenosti revizije

10. Revizija ni utemeljena.

11. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da v postopku, ki se nadaljuje po dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tožbo tvori predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine skupaj s prvo tožnikovo pripravljalno vlogo, v kateri ta navede dejansko podlago toženčeve obveznosti.²

12. Sodišče druge stopnje je revidentu pravilno pojasnilo, da je tožnica že v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 27. 7. 2011 poleg dejstev v zvezi z menico navajala tudi dejstva o obstoju poroštvenega razmerja,³ nato pa to razmerje natančno opisala še v svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 5. 12. 2013 ter predložila tudi kreditno pogodbo in poroštveno izjavo. Pravnorelevantni dejanski substrat zadeve je bil tako zaobsežen že v vlogah, ki po ustaljeni sodni praksi tvorita tožbo. Ker je tožnica tudi dejstva v zvezi s poroštveno obveznostjo navajala pravočasno, v zadevi zato ni bistveno, da je v eni od kasnejših pripravljalnih vlog navedla, da naj bo ta pravna podlaga upoštevana le podredno. Kot je pojasnilo že sodišče druge stopnje, je kasneje (na glavni obravnavi dne 18. 2. 2014) navedla tudi to, da „terjatev tožene stranke izhaja iz več pravnih podlag, ne zgolj iz osnovne menice, temveč tudi iz osnove poroštvene izjave“, česar pa ni več mogoče šteti zgolj za podredno uveljavljanje take pravne podlage.

13. Ker ne gre za spremembo tožbe, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen (tretji odstavek 184. člena ZPP), so neutemeljene revizijske navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo tako spremembo izrecno dovoliti. Prav tako so neutemeljene navedbe, da se toženec o spremembi pravne podlage v postopku ni imel možnosti izjaviti. Tako možnost je namreč imel, saj so bila (kot je bilo že pojasnjeno) vsa pravnorelevantna dejstva v zvezi s poroštvom v postopku pravočasno navedena, prav tako je tožnik poroštvo izrecno uveljavljal kot pravno podlago že pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje ni sámo uporabilo nobene presenetljive nove pravne podlage, zaradi katere bi moralo tožencu dati možnost dodatnega (pisnega) izjavljanja v pritožbenem postopku. Tožencu je pravzaprav pojasnilo, da se je že sodišče prve stopnje oprlo (tudi) na to pravno podlago.⁴ Prav tako ni bilo sodišče druge stopnje dolžno opraviti pritožbene obravnave, saj ni sámo ugotavljalo nobenih dejstev, temveč je vsa dejstva ugotovilo že sodišče prve stopnje. Toženec niti v reviziji ne trdi, da bi bila kakršna koli dejstva sploh sporna.

14. Po povedanem se izkaže, da ni podana nobena zatrjevana procesna kršitev, prav tako ni bil v ničemer prekoračen tožbeni zahtevek.

Odločitev o reviziji

15. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

Odločitev o revizijskih stroških

16. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker toženec z revizijo ni uspel, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sam krije svoje revizijske stroške (II. točka izreka).

-------------------------------
¹ Vlogo je vložil A. A., sklicujoč se na generalno pooblastilo, deponirano pri Okrožnem sodišču v Celju. A. v sodnem registru ni naveden kot zakoniti zastopnik stranske intervenientke. Tudi sicer generalno pooblastilo, deponirano pri sodišču prve stopnje, po teoriji (glej A. Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2005, 1. knjiga, str. 406) in ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča v nobenem primeru ne bi zadoščalo za postopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer je vedno potrebna predložitev novega pooblastila.
² Glej odločbe VS RS v zadevah III Ips 69/2011 z dne 21. 5. 2013, II Ips 222/2012 z dne 7. 11. 2013 in II Ips 209/2012 z dne 8. 1. 2015.
³ Predloga za izvršbo najprej sicer ni vložil na predpisanem obrazcu na Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL), temveč z običajno vlogo na Okrajno sodišče v Celju. Po pozivu sodišča je predlog vložil na predpisanem obrazcu in kot verodostojno listino navedel menico.
⁴ Kar vse res izhaja iz 9. in 10. strani sodbe sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS sodba II Ips 209/2012
• VSC sklep II Ip 507/2009
• VSRS sklep I R 132/2013