VSRS Sklep II DoR 404/2017

Jedro

Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 163770/2011 z dne 4. 11. 2011 ostane v 1. in 3. odstavku v veljavi, tako da je tožena stranka dolžna tožniku plačati 14.313,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 8. 2011 dalje, znesek 1.256,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 6. 2011 dalje ter izvršilne stroške v znesku 218,12 EUR (I. točka izreka). Glede zahtevka po nasprotni tožbi je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati 4.241,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 11. 2011 dalje, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki 2.520,73 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo v prvem odstavku II. točke izreka. Pritožbi tožene stranke pa je delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v I. točki izreka za znesek 770,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 8. 2011 dalje, v drugem odstavku II. točke izreka ter v III. točki izreka in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga tožena stranka predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali predstavljajo dela, ki jih izvajalec, ki je sklenil osnovno gradbeno pogodbo za gradbena dela na objektu, izvede kot dodatna dela poleg del po osnovni gradbeni pogodbi, in obsegajo oblaganje kamnitih sten, izdelavo tlaka v garaži, asfaltiranje lokalne ceste in izdelavo nadstreška, dela, za katera se sklene gradbena pogodba v smislu 649. oziroma 650. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)? Ali se za njihovo opravo sklene gradbena pogodba ali podjemna pogodba? 2) Ali predstavlja izvedba dodatnih del odmik od gradnje, za katero je bila sklenjena osnovna gradbena pogodba? 3) Ali je pravilna in dopustna uporaba pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen Zakona o pravdem postopku - v nadaljevanju ZPP) v povezavi z drugim odstavkom 652. člena OZ tako, da mora tožena stranka (naročnik – fizična oseba) dokazovati, katerih del tožeča stranka (izvajalec) ni opravila? 4) Ali je pravilna in dopustna uporaba pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP) v povezavi z drugim odstavkom 652. člena OZ takšna, da se v primeru, ko je izvajalec opustil dolžnost vodenja gradbene knjige oziroma knjige obračunskih izmer (kot jo določata Zakon o graditvi objektov in Pravilnik o gradbiščih) odloči tako, - da se brez strinjanja naročnika upošteva višja obveznost plačila, kot je določena v pogodbi, zaradi večjega obsega del, ki ne izhaja iz gradbene knjige, vodene skladno s predpisi, pač pa izključno iz izvajalčevega predloga končnega obračuna, ki ga je naročnik zavrnil, - da mora naročnik del dokazovati, katerih del izvajalec ni opravil? 5) Ali je dopustno 652. člen OZ (po katerem mora imeti izvajalec za vsak odmik od gradbenega načrta oziroma od pogodbenih del pisno soglasje naročnika, in za dela, ki jih je opravil brez takega soglasja, ne more zahtevati povečanja dogovorjene cene), uporabiti tako, da sodišče sledi enostranskemu predlogu končnega obračuna izvajalca (ne pa tudi pripombam naročnika) in ugotovi obveznost plačila v njem navedenih del, čeprav: - naročnik ni podal pisnega soglasja za odmik od gradbenega načrta na način, vsebovan v končnem obračunu, - je naročnik izvajalčev enostranski predlog končnega obračuna zavrnil (kar sodišče nedvomno ugotovi v tč. 18 sodbe), - sta dva sodna izvedenca, na izrecno vprašanje sodišča, ugotovila, da obsega oziroma količine del, ki so med strankama sporna v celoti, ni mogoče ugotoviti, - izvajalec pravilnosti in utemeljenosti obračuna niti z listinami, niti z izvedencem, niti drugače ni uspel izkazati? 6) Ali je pri gradbeni pogodbi, v okoliščinah, ko ne obstaja pisno soglasje naročnika za odmik od gradbenega načrta in ni obojestransko potrjen končni obračun, z vidika 7. in 212. člena ZPP ter po 652. členu OZ, dopustno slediti s strani tožene stranke – naročnika nepotrjenemu predlogu končnega obračuna tožeče stranke – izvajalca, zavrniti pa dokazni predlog naročnika po zaslišanju priče, ki bi lahko potrdila nepravilnost končnega obračuna, z obrazložitvijo, da je v zvezi z dokazovanjem obsega izvedenih del sodišče že angažiralo izvedenca, ki je v zadostni meri razjasnil dejansko stanje, izvedenca pa sta ugotovila, da obsega izvedenih del ni mogoče ugotoviti? 7) Ali predstavlja zapis (razlog) v obrazložitvi sodbe, da količine izvedenih del s strani tožene stranke niso bile prerekane, nasprotje z zapisom (razlogom) v obrazložitvi iste sodbe, da sodišče ni upoštevalo lastnoročno dopisanih popravkov tožene stranke v zvezi z obsegom del, količine in cene, ki se nahajajo na eni od listin v spisu, iz razloga, ker ti predstavljajo medsebojno usklajevanje in popuščanje strank? 8) Ali predstavlja neupoštevanje popravkov tožene stranke iz predhodne alineje, zaradi katerega sodišče njene ugovore upošteva v njeno škodo in zaključi, da toženka ni imela pripomb k prednatisnjenemu delu listine, kršitev pravice tožene stranke do izjave (kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), kršitev po 14. ali kršitev po 15. točki istega odstavka? 9) Ali je dopustno, da sodišče upošteva kot dokaz listino, na kateri se nahaja prednatisnjeno besedilo ene stranke, poleg njega pa ročno napisane pripombe druge stranke, ki se nanašajo na to besedilo in mu nasprotujejo, oboje pa se nanaša na pravno relevantna dejstva za odločitev o tožbenem zahtevku, le v obsegu prednatisnjenega besedila? V utemeljitvi predloga navaja, da o vprašanju, ali je obravnavana dela šteti kot gradbena dela v skladu z 649. in 650. členom OZ, ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. Meni, da gre pri dodatnih delih za gradbena dela, za katera tožeča stranka ni prejela ne predhodnega, ne naknadnega soglasja toženca. Poudarja, da je bil izvajalec dolžan voditi knjigo obračunskih izmer, ki je ni vodil. Navedb o količini in obsegu izvedenih del tako ni bilo mogoče preveriti. Tožnik bi moral dokazati izvedena dela, in ne toženec, da dela niso bila izvedena. Ne drži, da toženec ni argumentirano prerekal količine izvedenih del. V pripombah na izvedenska mnenja je navajal, naj izvedenec ugotovi vsa dela. Količine opravljenih del so bile ves čas jedro spora, kar je ugotovilo tudi sodišče, ko je zapisalo, da lastnoročno dopisanih popravkov toženca na končnem obračunu ni upoštevalo. Sodišče je želelo pojasniti, da ni upoštevalo listine iz postopka poravnavanja, vendar je pri tem spregledalo, da ravno iz popravkov izhaja, da so bile količine sporne. Tako je podana procesna kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega je protislovna razlaga, da je izvedenec v zadostni meri razjasnil dejansko stanje, obenem pa sodišče ni sledilo njegovi ugotovitvi, da obsega del ni mogoče ugotoviti. Sodišče je izvajalo obširen dokazni postopek s postavitvijo dveh izvedencev, ko pa je postalo jasno, da količin izvedenih del zaradi opustitve vodenja gradbene dokumentacije ne bo mogoče ugotoviti, ni odločilo po pravilu o dokaznem bremenu, temveč oprlo odločitev na enostransko listino tožnika. Na tej listini so zapisane pripombe toženca, torej ta listina ne more biti dokaz trditev tožeče stranke, pač pa le del njenih navedb. Enako velja za ročno pripisane popravke toženca. Sodišče je z neupoštevanjem toženčevih pripomb na končnem obračunu poseglo v njegovo pravico do izjave. Glede vprašanja, v čigavo breme sme iti dejstvo, da izvajalec ni vodil gradbenih knjig, kadar ni drugih primernih dokazov, sodne prakse Vrhovnega sodišča ni. Iz sodne prakse višjih sodišč pa izhaja, da ta opustitev ne sme iti v škodo naročniku, ki mora dela plačati le, če je njihova izvedba dokazana. Odločitev sodišča, ki ob nastopu spoznavne krize ni odločilo po pravilu o dokaznem bremenu, odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, in sicer odločb II Ips 948/2008, II Ips 755/2007 in II Ips 756/2007.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zaradi česar je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 1139/2008
• VSL sodba I Cpg 796/2012
• VSRS Sklep II DoR 153/2016