<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II DoR 398/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.398.2017
Evidenčna številka:VS00010058
Datum odločbe:25.01.2018
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VSK I Cp 81/2017
Datum odločbe II.stopnje:16.10.2017
Senat:Anton Frantar (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), Tomaž Pavčnik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:predlog za dopustitev revizije - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev sodbe - obseg obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije

Jedro

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče toženkin predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnika solastnika nepremičnine z ID znakom ... (v nadaljevanju sporna nepremičnina), vsak do ½ in odločilo, da jima je toženka dolžna povrniti stroške pravdnega postopka 3.128,31 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložila toženka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih:

◦ Ali se je bilo pritožbeno sodišče dolžno opredeliti do narave Pogodbe o razdružitvi premoženja bivše občine A. z dne 21. 6. 2001 (v nadaljevanju Pogodba o razdružitvi premoženja), ki sta jo sklenili občina A. in občina B. (predhodno pa potrdila njuna občinska sveta), in ali ta pogodba predstavlja pravno poslovni prenos lastninske pravice ali zakoniti? V kolikor sta stranki (predvsem toženka) preverili zemljiškoknjižne podatke prenesenih nepremičnin, ali narava te pogodbe vpliva na uporabo načela zaupanja v podatke (pravice) vpisane v zemljiško knjigo v skladu z drugim odstavkom 44. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), tako da ob podpisu pogodbe in vknjižbi lastninske pravice v zemljiško knjigo, nevpisane pravice tretjih oseb, ne morejo škodovati toženki?

◦ Ali je pritožbeno sodišče ravnalo pravilno s tem, ko je potrdilo utemeljenost ravnanja sodišča prve stopnje, pri čemer se sodišče prve stopnje do bistvenih vprašanj (načela zaupanja v zemljiško knjigo) sploh ni opredelilo, pritožbeno sodišče pa se je do teh ključnih vprašanj opredelilo zgolj deloma, zagrešilo bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s čimer je bila kršena toženkina pravica do popolne in celovite obrazložitve ter preizkusa sodbe sodišča prve stopnje?

Uveljavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženkinih navedb, da je njena pravna prednica (občina B.) sporno nepremičnino odkupila od zemljiškoknjižnega lastnika s predhodnim pregledom zemljiškoknjižnih podatkov (ki so izkazovali neobremenjenost sporne nepremičnine) in tem, da je toženka sporno nepremičnino pridobila na podlagi Pogodbe o razdružitvi premoženja iz leta 2001 (torej pred potekom priposestvovalne dobe) s predhodnim pregledom zemljiškoknjižnih podatkov prenesenih nepremičnin. Pritožbeno sodišče je nepravilno in delno dopolnilo obrazložitev sodišča prve stopnje. V zvezi s tem se sklicuje tudi kršitev 2., 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Sodišči sta napačno zaključili, da sta tožnika dokazala potek priposestvovalnega obdobja in dobro vero. Predložila sta zgolj dve listini (potrdilo in pooblastilo z dne 6. 5. 1981), iz katerih ne izhaja, da je bilo predmet prodaje zemljišče v današnji površini sporne nepremičnine, to je 726 m2. Tožnika tudi nista izvrševala posesti na celotni sporni nepremičnini. Do vsega tega se pritožbeno sodišče ni določno opredelilo. Toženkina pravna prednica se je pri nakupu sporne nepremičnine v letu 1986 zanesla na podatke v zemljiški knjigi (lastninska pravica je bila vpisana kot družbena lastnina in je nato ex lege - (po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini) postala last toženkine pravne prednice), tožnika pa vse od zatrjevanega nastopa posesti v letu 1981 nista bila v dobri veri, zato priposestvovalna doba niti ni začela teči. Po letu 1986 priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lasti sploh ni moglo teči do leta 1997. Toženka je sporno nepremičnino pridobila na podlagi Pogodbe o razdružitvi premoženja, ki je konstitutivnega pomena za pridobitev lastninske pravice in se toženka v zemljiško knjigo ni vpisala na podlagi zakona, na stanje v zemljiški knjigi pa se je zanesla. Sodišče prve stopnje se do tega ni opredelilo, pritožbeno sodišče pa takrat veljavnega določila 51.b člena Zakona o lokalni samoupravi in Pogodbe o razdružitvi premoženja ni obravnavalo skozi prizmo načela zaupanja v zemljiško knjigo (44. člen SPZ), čeprav je po njegovem mnenju priposestvovalna doba potekla šele v letu 2002. Pogodbe o razdružitvi premoženja očitno ni obravnavalo kot pravni posel, ampak kot prenos lastninske pravice na podlagi zakona in je štelo, da se je priposestvovalna doba zgolj nadaljevala. Toženka je tožbo vložila v času veljavnosti SPZ. Sklicuje ses na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1605/2010 in sklep Višjega sodišča v Kopru I Cp 51/2014.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v toženkinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 44, 44/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE2OTAz