VSRS Sodba III Ips 38/2017

Jedro

Ker vpis pravic učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis (5. člen ZZK-1), od tega trenutka dalje velja tudi publicitetni učinek vpisa (6. člen ZZK-1). Zoper tretjo osebo, ki bi dobroverno pridobila pravico od osebe, v korist katere je predlagana vknjižba pravice (in to pridobitev predznamovala pred učinkom zaznambe izbrisne tožbe), upravičenec ne bi mogel uveljavljati izbrisne tožbe (tretji odstavek 244. člena ZZK-1). Uveljavljanje zgolj zahtevka zaradi neveljavnosti podlage za predlagani vpis pravice (ugotovitev ničnosti podlage oziroma uveljavljanje izpodbojnosti) samo po sebi ne zagotavlja tožniku enakovrednega pravnega varstva proti dobrovernim tretjim osebam, saj ne gre za spor, glede katerega bi tožnik lahko predlagal zaznambo spora na podlagi 79. člena ZZK-1. Takšen publicitetni učinek je mogoče doseči le z zaznambo izbrisne tožbe po prvem odstavku 245. člena ZZK-1.

Učinkovito sodno varstvo upravičenca za izbrisno tožbo je mogoče zagotoviti le z vzpostavitvijo fikcije, da je po vložitvi predloga za vknjižbo pravice zaradi retroaktivnega učinka same vknjižbe šteti, da je bila v trenutku vložitve predloga vknjižba tudi realizirana, s čimer so izpolnjene predpostavke za vložitev izbrisne tožbe in za njeno zaznambo v zemljiški knjigi.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna v petnajstih dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti 1.108,48 EUR stroškov revizijskega postopka, v primeru neplačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in (v delu, ki je predmet revizijskega postopka) v razmerju med pravdnima strankama razveljavilo prodajno pogodbo, sklenjeno 26. 1. 2015 v obliki notarskega zapisa SV 128/2015, s katero se je tožnik za dogovorjeno kupnino (93.330,00 EUR) zavezal prodati in odstopiti toženki v njeno last njemu solastne nepremičnine. Razveljavilo je tudi učinek intabulacijske klavzule z dne 26. 1. 2015, s katero je tožnik brezpogojno dovolil, da se pri njemu solastnih nepremičninah vknjiži (so)lastninska pravica na ime toženke (I. točka izreka sodbe). Ugotovilo je, da je vknjižba (so)lastninske pravice toženke pri predmetnih nepremičninah neveljavna in se pri njih dovoli ponovna vknjižba (so)lastninske pravice na tožnika (II. točka izreka sodbe).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je na predlog tožene stranke s sklepom III DoR 126/2016 z dne 24. 3. 2017 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je preuranjen izpodbojni zahtevek v delu, ki vsebuje izbrisno tožbo, če vknjižba lastninske pravice (kljub že vloženemu predlogu) v korist toženke še ni bila opravljena.

4. Tožena stranka je v zakonitem roku vložila revizijo, v kateri je uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in Vrhovnemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni oziroma podrejeno, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču druge oziroma prve stopnje, tožeči stranki pa naloži povrnitev stroškov tožene stranke skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožeča stranka je v odgovoru na revizijo predlagala zavrnitev revizije in uveljavljala povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Glede dopustnosti revizije

6. V tem sporu kot tožeča stranka nastopa fizična oseba, nad katero je bil začet postopek osebnega stečaja. Sodišči prve in druge stopnje sta postopek vodili po pravilih gospodarskega spora, ne da bi ugotovili, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Na naravo gospodarskega spora ni mogoče sklepati niti na podlagi 6. točke 483. člena ZPP, saj gre za določbo, ki je bila uveljavljena ob uveljavitvi ZPP v letu 1999, to je v času, ko zakonodaja postopka osebnega stečaja še ni urejala. Spori, ki so povezani s fizično osebo, ki ni gospodarski subjekt in nad katero je začet postopek osebnega stečaja, praviloma niso povezani z izvajanjem gospodarske dejavnosti. Zato za postopke, ki so povezani s postopkom osebnega stečaja, določba 6. točke 483. člena ZPP ne velja, če ni podan kateri od drugih razlogov iz 481. do 484. člena ZPP za uporabo pravil postopka v gospodarskih sporih.

7. Takšna razlaga, ki izključuje naravo gospodarskega spora v tej zadevi, bi toženi stranki sicer omogočala vložitev (zgolj) neposredne revizije. Vendar je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 126/16 predlog za dopustitev revizije vsebinsko obravnavalo, saj bi sicer toženi stranki zgolj v posledici napačnega postopanja sodišč prve in druge stopnje neutemeljeno odvzelo pravico do revizije.

Glede dejanske podlage izpodbijane sodbe

8. Pravdni stranki sta 26. 1. 2015 sklenili prodajno pogodbo o prodaji nepremičnin, ki so predmet tožbenega zahtevka. Prodajna pogodba je vsebovala tudi intabulacijsko klavzulo za prenos solastniškega deleža na nepremičninah na toženko. Tožnik je v pogodbi nastopal tudi kot zakoniti zastopnik tožene stranke.

9. Toženka je 2. 2. 2015 vložila zemljiškoknjižni predlog, s katerim je predlagala vknjižbo (so)lastninske pravice nase na navedenih nepremičninah. Vknjižba na podlagi tega zemljiškoknjižnega predloga zaradi nerešenih predhodnih plomb še ni bila realizirana. V zemljiški knjigi je zato še vedno vknjižena (so)lastninska pravica na spornih nepremičninah na ime tožeče stranke.

10. Dne 29. 5. 2015 je bil nad tožnikom začet postopek osebnega stečaja.

11. Tožnik je preko stečajnega upravitelja 27. 11. 2015 zoper toženo stranko vložil izpodbojno tožbo, s katero je uveljavljal zahtevek v obliki izbrisne tožbe v skladu s tretjim odstavkom 275. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

Glede očitane nepravilne uporabe materialnega prava

12. Sodišče prve stopnje je ugoditev zahtevku za vzpostavitev (prvotnega) stanja v zemljiški knjigi oprlo na drugi odstavek 244. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki določa, da se zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe lahko uveljavlja tudi proti osebam, v korist katerih je bila glede na izpodbijano vknjižbo vknjižena oziroma predznamovana pridobitev ali izbris pravice.

13. Sodišče druge stopnje je dopustnost uveljavljanja izbrisne tožbe še pred realizacijo vknjižbe lastninske pravice v korist tožene stranke utemeljilo na določbi 5. člena ZZK-1, ki časovni učinek vpisa pravic v zemljiško knjigo veže na trenutek vložitve predloga za vpis. Zato je lahko izbrisni zahtevek utemeljen tudi v primeru, ko neveljavna vknjižba še ni realizirana.

14. Pritrditi je stališču revidentke, da ima vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi konstitutiven učinek. To pomeni, da sama sklenitev zavezovalnega posla (v obravnavanem primeru prodajne pogodbe) oziroma razpolagalnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) še ne ustvarja učinka prenosa lastninske pravice. Potreben je sam vpis te pravice, ki pa se doseže v sodnem postopku na predlog upravičenega predlagatelja (načelo dispozitivnosti postopka iz prvega odstavka 125. člena ZZK-1).

15. V zemljiškoknjižnem postopku zaradi uveljavljenega načela formalnosti postopka (124. člen ZZK-1) sodišče omejeno presoja veljavnost podlage zahtevka za vpis v zemljiško knjigo (četrti in peti odstavek 149. člena ZZK-1). Odpravi posledic vknjižbe, ki temelji na neveljavni podlagi, je namenjena izbrisna tožba. Uveljavljanje izbrisne tožbe pa ni dovoljeno proti dobrovernim osebam, v korist katerih je bila pridobitev pravice vknjižena oziroma predznamovana z učinkom pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe. V kolikor bi sodišče sledilo stališču revidenta, da je dopustno uveljavljanje izbrisne tožbe šele z dejanskim vpisom lastninske pravice v zemljiški knjigi na toženca, bi bilo tožbenemu upravičencu odvzeto učinkovito sodno varstvo za obdobje od vložitve predloga za vpis v zemljiškoknjižnem postopku do same realizacije vpisa. Ker vpis pravic učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis (5. člen ZZK-1), od tega trenutka dalje velja tudi publicitetni učinek vpisa (6. člen ZZK-1). Zoper tretjo osebo, ki bi dobroverno pridobila pravico od osebe, v korist katere je predlagana vknjižba pravice (in to pridobitev predznamovala pred učinkom zaznambe izbrisne tožbe), upravičenec ne bi mogel uveljavljati izbrisne tožbe (tretji odstavek 244. člena ZZK-1). Uveljavljanje zgolj zahtevka zaradi neveljavnosti podlage za predlagani vpis pravice (ugotovitev ničnosti podlage oziroma uveljavljanje izpodbojnosti) samo po sebi ne zagotavlja tožniku enakovrednega pravnega varstva proti dobrovernim tretjim osebam, saj ne gre za spor, glede katerega bi tožnik lahko predlagal zaznambo spora na podlagi 79. člena ZZK-1. Takšen publicitetni učinek je mogoče doseči le z zaznambo izbrisne tožbe po prvem odstavku 245. člena ZZK-1.

16. Učinkovito sodno varstvo upravičenca za izbrisno tožbo je mogoče zagotoviti le z vzpostavitvijo fikcije, da je po vložitvi predloga za vknjižbo pravice zaradi retroaktivnega učinka same vknjižbe šteti, da je bila v trenutku vložitve predloga vknjižba tudi realizirana, s čimer so izpolnjene predpostavke za vložitev izbrisne tožbe in za njeno zaznambo v zemljiški knjigi. Vzpostavitev navedene fikcije ne posega nesorazmerno v položaj tožene stranke. Kot je pravilno sklepalo sodišče druge stopnje, bi tudi v primeru, da bi bila predlagana vknjižba pravice v zemljiškoknjižnem postopku zavrnjena (v okviru formalnega preizkusa po 149. členu ZZK-1), predhodna ugoditev tožbenemu zahtevku iz izbrisne tožbe imela za posledico zgolj neučinkovitost takšne sodbe.

17. Zavrniti je treba tudi revizijsko stališče, da bi moralo sodišče z odločanjem o zahtevku počakati do izvedbe vseh plomb, saj bi sicer v nasprotnem primeru lahko prišlo do procesnih dejanj, ki spremenijo zemljiškoknjižno stanje.

18. Ta del revizijskih navedb predstavlja zgolj prepis navedb, ki jih je tožena stranka uveljavljala v pritožbi. Sodišče druge stopnje se je do teh navedb opredelilo z ugotovitvijo, da gre za posplošena zatrjevanja tožene stranke, ki jih v postopku pred sodiščem prve stopnje ni omenjala (17. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). S takšno argumentacijo sodišča druge stopnje se tožena stranka v reviziji niti ne sooči. Zato tudi Vrhovno sodišče ni dolžno odgovarjati na ponovljene pritožbene očitke v reviziji.

Glede odločitve o reviziji

19. Upoštevaje obrazložene razloge je odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje negativen. Izpodbojni zahtevek v delu, ki vsebuje izbrisno tožbo, če vknjižba lastninske pravice (kljub že vloženemu predlogu) v korist tožene stranke še ni bila opravljena, ni preuranjen. Takšen odgovor pa pomeni, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

Glede stroškov revizijskega postopka

20. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka ni uspela z revizijo, je dolžna povrniti tožeči stranki potrebne stroške revizijskega postopka v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (OT - Uradni list RS št. 2/2015) in sicer za sestavo odgovora na revizijo (tar. št. 21.3. OT) v višini 1.950 točk in pavšalne stroške po členu 11/3 OT v višini 29,5 točk. Glede na vrednost točke (0,459 EUR) in ob upoštevanju 22 % DDV znašajo skupni potrebni stroški tožeče stranke 1.108,48 EUR.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep III DoR 126/2016-6
• VSL sodba II Cp 3500/2010
• VSC sodba in sklep Cpg 26/2017