VSRS Sklep I Up 240/2017

Jedro

Razlog, ki je pritožnico vodil k umiku tožbe, je okoliščina, da je tožena stranka med postopkom izdala sklep, s katerim je odločila o pravici in s tem izpolnila pritožničin zahtevek.

Peti odstavek 25. člena ZUS-1 daje v prvem stavku pravno podlago za drugačno ureditev odmere stroškov za primere, ko je tožena stranka med sodnim postopkom dokončno odločila o pritožničini pravici, obveznosti in pravni koristi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, II. točka izreka sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, III U 127/2017-9 z dne 6. 10. 2017, se spremeni tako, da se glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške sodnega postopka v znesku 93,60 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 117,04 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ustavilo postopek (I. točka izreka), ker je tožnica z vlogo z dne 5. 10. 2017 umaknila tožbo, s katero je izpodbijala sklep tožene stranke, št. Bpp 89/2015 z dne 28. 4. 2017, in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje je odločitev o ustavitvi postopka utemeljilo z določbo 34. člena ZUS-1, odločitev o stroških postopka pa z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) vlaga pritožbo zoper II. točko izreka in navaja, da je tožena stranka dne 5. 10. 2017, po vloženi tožbi, izdala sklep, s katerim je izpolnila svojo obveznost. Ker je tožena stranka izdala upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o njeni pravici, ni imela več interesa vztrajati pri tožbi, zato jo je umaknila. Na podlagi navedenega bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti peti odstavek 25. člena ZUS-1 in o stroških odločiti po pravilih Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

K I. točki izreka:

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka v situaciji, ko je pritožnica umaknila tožbo, ker je tožena stranka po vložitvi tožbe izdala sklep, s katerim je bilo dokončno odločeno o pritožničini pravici.

6. Iz sodnega spisa izhaja, da je pritožnica 7. 6. 2017 vložila tožbo zoper sklep tožene stranke, št. Bpp 89/2015 z dne 28. 4. 2017, s katerim ji je bila na podlagi napotnice priznana nagrada za izvajanje brezplačne pravne pomoči v višini 479,18 EUR. Po vložitvi tožbe je tožena stranka izdala sklep, št. Bpp 89/2015 z dne 5. 10. 2017, s katerim je pritožnici priznala dodatno nagrado, in sicer za čakanje na narok in za odsotnost iz pisarne zaradi naroka, v višini 29,84 EUR. Pritožnica je nato z vlogo z dne 5. 10. 2017 tožbo umaknila.

7. Vrhovno sodišče se strinja s pritožbenimi očitki, da bi sodišče prve stopnje moralo o stroških postopka odločati na podlagi petega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1 in na tej podlagi o njih odločiti skladno z določbami ZPP.

8. V obravnavanem primeru gre namreč za pravno situacijo, ki jo ureja prvi odstavek 39. člena ZUS-1, ki upravnemu organu nalaga, da mora v primeru, če med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt, to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen spor. Če tožnik po pozivu sodišča izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi (drugi in tretji odstavek 39. člena ZUS-1). V obravnavanem primeru poziv sodišča prve stopnje ni bil potreben, ker je pritožnica že sama izjavila, da tožbo zaradi izdanega sklepa tožene stranke in dodatno določenih stroškov umika.

9. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-147/08, Up-1547/08 z dne 11. 11. 2009 sprejelo stališče, da je položaj iz tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 primerljiv s situacijo v pravdnem postopku, kjer toženec izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa tožbo umakne. Izpolnitev tožbenega zahtevka po vložitvi tožbe pomeni njegovo pripoznavo. Pripoznava pa je enostranska brezpogojna izjava toženca, da je tožbeni zahtevek utemeljen.¹ Tudi v obravnavanem primeru je pritožnica z izdajo sklepa toženke z dne 5. 10. 2017 dosegla učinek, ki ga je želela doseči s tožbenim zahtevkom, da je bilo o njeni obveznosti z dokončnim upravnim aktom odločeno v njeno korist.

10. Razlog, ki je v obravnavanem primeru pritožnico vodil k umiku tožbe, je torej okoliščina, da je tožena stranka med postopkom izdala sklep, s katerim je odločila o pravici in s tem izpolnila pritožničin zahtevek, ta pa ustreza razlogom, ki so po prej navedeni odločbi Ustavnega sodišča vodili k spremembam določb 25. člena ZUS-1 z novelo ZUS-1A, ki je v 25. člen vnesla spremenjen četrti in peti odstavek.

11. Četrti odstavek 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, če se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, razen če se postopek ustavi po tretjem ali četrtem odstavku 39. člena tega zakona, razlikuje način odločitve sodišča o stroških glede na razlog ustavitve postopka. Peti odstavek 25. člena ZUS-1, ki v prvem stavku določa, da če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, pa sodišču nalaga, da odloči o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena ZUS-1. Ta pa določa, da če sodišče v upravnem sporu odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi, odloči o stroških postopka po določbah ZPP. Peti odstavek 25. člena ZUS-1 torej daje v prvem stavku pravno podlago za drugačno ureditev odmere stroškov za primere, kot je obravnavani, ko je tožena stranka med sodnim postopkom dokončno odločila o pritožničini pravici, obveznosti in pravni koristi.

12. Glede na navedeno bi sodišče prve stopnje moralo v izpodbijanem sklepu o stroških postopka na prvi stopnji odločati na podlagi petega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1, in sicer bi moralo pritožnici priznati stroške po določbah ZPP.

13. Ker je bilo v obravnavni zadevi dejansko stanje pravilno ugotovljeno, sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka in 3. točke tretjega odstavka 80. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo in samo odločilo o stroških upravnega spora na prvi stopnji.

14. Vrhovno sodišče je tako pritožnici v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) priznalo stroške za nagrado za tožbo po tar. št. 30/1 v znesku 91,80 EUR in materialne stroške v višini 1,80 EUR (11. člen OT), kar skupaj znaša 93,60 EUR. Vračilo plačane sodne takse za tožbo pa bo skladno z določbo točke c. Opombe 6.1. Taksne tarife izvršilo sodišče prve stopnje. Tožena stranka mora pritožnici priznane stroške postopka na prvi stopnji povrniti v roku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

K II. točki izreka:

15. Pritožnica je s pritožbo uspela, zato ji je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 154. člena in drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 priznalo tudi stroške pritožbenega postopka, ki jih je odmerilo po priglašenih stroških, v skladu z OT in Zakonom o sodnih taksah. Pritožničini potrebni stroški obsegajo nagrado za pravno sredstvo (tar. št. 30/4 OT) v višini 250 točk, kar znaša 114,75 EUR in 2,29 EUR za materialne stroške (11. člen OT), kar skupaj znaša 117,04 EUR. O vračilu plačane sodne takse bo skladno z določbo točke c. Opombe 6.1. Taksne tarife odločilo sodišče prve stopnje.

-------------------------------
¹ A. Galič v: L. Ude in A. Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Založba Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 77.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Up 187/2015
• VSL sklep I Cp 2278/2011
• VSC Sklep I Cp 217/2020