VSRS Sodba II Ips 87/2016

Jedro

Menična izjava ima naravo obligacijskega razmerja, v katerem se izdajatelj zaveže, da bo izdal menico v skladu z zakonom in dogovorom, upnik pa se zaveže dati nasprotno dajatev. To pomeni, da bo bianco lastna trasirana menica vsebovala takšno vsebino, kot so jo dogovorile stranke menične izjave.

V konkretnem primeru je bistveno, da je bila bianco menica izdana kot sredstvo zavarovanja in vsebuje takšno vsebino, kot je bila dogovorjena z menično izjavo. Toženec je v zavarovanje terjatve iz kreditne pogodbe tožnici kot fizična oseba predložil bianco podpisano menico in podpisani menični izjavi z dne 15. 6. 2010 in 12. 1. 2012, iz katerih jasno izhaja, da je tožnico nepreklicno pooblastil, da izpolni bianco menico v zvezi s kreditojemalkinim dolgom iz kreditne pogodbe. Podlago za toženčevo obveznost po sodbah sodišč nižje sodbe predstavlja toženčeva menična zaveza.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica od toženca zahteva, da ji na podlagi menične zaveze plača 374.978,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ugotovljeno dejansko stanje

- Tožnica je s kreditojemalko A., d.o.o. (v nadaljevanju kreditojemalka), dne 24. 11. 2009 sklenila kreditno pogodbo na podlagi katere ji je odobrila kredit v višini 440.000,00 EUR. Toženec je kreditno pogodbo podpisal kot direktor kreditojemalke.

- Kreditojemalka svojih pogodbenih obveznosti ni poravnala in je tožnica od kreditne pogodbe odstopila, s čimer je v plačilo zapadla celotna obveznost po kreditni pogodbi.

- Toženec je v zavarovanje terjatve iz kreditne pogodbe tožnici izdal in predložil bianco podpisano menico in podpisani menični izjavi z dne 15. 6. 2010 in 12. 1. 2012.

- Iz meničnih izjav z dne 15. 6. 2010 in 12. 1. 2012 izhaja, da je toženec nepreklicno pooblastil tožnico, da izpolni bianco menico do višine zapadlih in neporavnanih obveznosti vključno z vsemi neporavnanimi zneski glavnice, pogodbenih obresti, zamudnih obresti ter stroškov in nadomestil iz kreditne pogodbe ter da izpolni vse druge sestavne dele menice in jo uporabi za izterjavo zapadlih in neporavnanih obveznosti po kreditni pogodbi.

- Predloženo bianco menico je tožnica na podlagi toženčevega pooblastila v neizpolnjenem delu izpolnila z navedbo kraja in datuma izdaje, meničnega zneska, datuma dospelosti plačila, imena remitenta, obljube plačila in plačilnega kraja.

- Dolg po kreditni pogodbi ni bil plačan. Menica ni bila unovčena, ker toženec ni zagotovil pogojev za plačilo.

Odločitev sodišča prve stopnje

2. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z opr. št. VL 190045/2013 z dne 29. 11. 2013 ohranilo v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka ter tožencu naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 5.176,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Presodilo je, da je tožnica izpolnila bianco menico v skladu z Zakonom o menici in toženčevim pooblastilom iz menične izjave.

Odločitev sodišča druge stopnje

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo. Presodilo je, da je toženec z izdajo bianco menice in podpisom menične izjave sprejel zavezo za plačilo meničnega dolga. Ker dolg po kreditni pogodbi ni bil plačan, je tožnica imela pravico izpolniti s strani toženca podpisani menični blanket.

Revizija tožene stranke

4. Toženec je vložil revizijo iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava. Meni, da sta nižji sodišči pravno napačno ocenili pravna razmerja med kreditojemalko ter tožencem kot direktorjem kreditojemalke in tožencem kot fizično osebo. Tožnica bi lahko na podlagi njegovega pooblastila izpolnila menico le za obveznost, ki bi bila pravno veljavna za toženca kot fizično osebo. To bi morala tožnica izrecno zatrjevati in dokazovati. Tožnico je pooblastil za izpolnitev bianco menice zgolj za dolg, ki bi ga imel bodisi kot glavni dolžnik bodisi kot porok. On pa ni niti glavni dolžnik niti porok. V konkretnem primeru je glavna dolžnica kreditojemalka, obstoj poroštvene pogodbe pa ni bil niti zatrjevan niti ugotovljen. Poroštvo lahko pravno veljavno nastane zgolj s pisno pogodbo. Sklicuje se na 1012. in 1013. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Njegova zaveza bi morala biti tako kot temeljni posel zapisana v notarskem zapisu. Ker kreditne pogodbe ni podpisal, ga ta ne more zavezovati. V sodbi ni navedene niti zakonite niti pogodbene podlage za njegovo obveznost. V konkretnem primeru ne gre za položaj iz 427. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki ureja institut prevzema dolga, temveč bi šlo lahko za položaj iz 434. člena OZ, ki ureja institut prevzema izpolnitve. Izpodbijana sodba je spregledala kogentno določilo iz tretjega odstavka 434. člena OZ, ki določa, da v primeru prevzema izpolnitve upnik od prevzemnika ne more nič zahtevati. Izpodbijana sodba nima razlogov o vprašanju, zakaj v konkretnem primeru ne velja določilo iz tretjega odstavka 434. člena OZ. Ker ima tožnica na področju kreditiranja strokovni monopol, je potrebno toženca kot fizično osebo v primeru nejasnosti zaščititi. Predlaga spremembo izpodbijanih sodb na način, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen.

5. Tožnica ni odgovorila na revizijo.

Presoja utemeljenosti revizije

6. Revizija ni utemeljena.

7. Menična izjava ima naravo obligacijskega razmerja, v katerem se izdajatelj zaveže, da bo izdal menico v skladu z zakonom in dogovorom, upnik pa se zaveže dati nasprotno dajatev. To pomeni, da bo bianco lastna trasirana menica vsebovala takšno vsebino, kot so jo dogovorile stranke menične izjave.¹

8. V konkretnem primeru je bistveno, da je bila bianco menica izdana kot sredstvo zavarovanja in vsebuje takšno vsebino, kot je bila dogovorjena z menično izjavo. Toženec je v zavarovanje terjatve iz kreditne pogodbe tožnici kot fizična oseba predložil bianco podpisano menico in podpisani menični izjavi z dne 15. 6. 2010 in 12. 1. 2012, iz katerih jasno izhaja, da je tožnico nepreklicno pooblastil, da izpolni bianco menico v zvezi s kreditojemalkinim dolgom iz kreditne pogodbe. Podlago za toženčevo obveznost po sodbah sodišč nižje sodbe predstavlja toženčeva menična zaveza. Posledično niso utemeljene revizijske navedbe, da gre v konkretnem primeru za dejanski stan prevzema izpolnitve iz 434. člena OZ; da bi toženec lahko za kreditojemalkin dolg odgovarjal le v primeru sklenjene poroštvene pogodbe v obliki notarskega zapisa; da tožnice ni pooblastil za izpolnitev bianco menice za kreditojemalkin dolg po kreditni pogodbi in da v izpodbijanih sodbah ni navedene niti zakonite niti pogodbene podlage za toženčevo obveznost.

Odločitev o reviziji

9. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP). Ker toženec z revizijo ni uspel, mora sam kriti svoje revizijske stroške (prvi odstavek 154. in 165. člen ZPP). Ta odločitev je zajeta v odločitvi o glavni stvari.

-------------------------------
¹ Sodba VS RS z dne 18. 6. 2015, opr. št. II Ips 218/2013.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 653/2006
• VSL sodba II Cp 956/2015
• VSRS sodba II Ips 106/2013