<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba II Ips 121/2016

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2018:II.IPS.121.2016
Evidenčna številka:VS00009766
Datum odločbe:08.03.2018
Opravilna številka II.stopnje:VSM I Cp 1060/2015
Datum odločbe II.stopnje:01.12.2015
Senat:Anton Frantar (preds.), dr. Ana Božič Penko (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel, mag. Rudi Štravs, Janez Vlaj
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:prvi narok za glavno obravnavo - preložitev naroka - upravičeni razlogi za preložitev naroka - zloraba procesnih pravic - trditvena podlaga - dokazovanje z izvedencem - substanciranje dokaznega predloga - informativni dokaz - zavrnitev dokaznega predloga - možnost obravnavanja pred sodiščem

Jedro

Pravilno je stališče sodišč nižje stopnje, da toženec ni izkazal upravičenih razlogov za preložitev prvega naroka za glavno obravnavo. V konkretnem primeru je bistveno, da se je toženec poškodoval že 21. 3. 2015, narok pa je bil izveden šele 14. 5. 2015. Ni mogoče reči, da toženec zaradi poškodbe ni imel dovolj časa, da si zagotovi prisotnost na naroku prek pooblaščenca. Čeprav je vabilo na narok prejel 23. 3. 2015, je opravičilo za izostanek sodišču posredoval šele dva dni pred narokom. Takšno ravnanje predstavlja zlorabo procesne pravice do opravičila. Ob ustrezni skrbnosti bi toženec že moral poskrbeti, da bi bil na naroku z dne 14. 5. 2015 zastopan po pooblaščencu.

Z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca finančne stroke tožencu ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Ni res, da se toženec o vsebini tožničinega izračuna vtoževane terjatve ni mogel vsebinsko izjaviti. V skladu z določilom iz 243. člena ZPP izvede sodišče dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. V konkretnem primeru ne gre za tak položaj.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 17.039,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnica je zoper toženca podala predlog za izvršbo na podlagi izpisov iz poslovnih knjig. Z družbama A., d.o.o, ter B., d.o.o, je sklenila kreditni pogodbi. Toženec je kot fizična oseba k obema pogodbama pristopil kot porok in plačnik. Tožnica zahteva od toženca, da ji na podlagi poroštvene zaveze plača 2.971.621,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženec je utemeljeval ugovor delnega plačila vtoževane terjatve s predložitvijo osmih pogodb o prodaji nepremičnin med družbo B., d.o.o., kot prodajalcem in tretjimi osebami kot kupci. Trdil je, da je tožnica prejela znesek dogovorjenih kupnin iz pogodb o prodaji nepremičnin, in sicer najmanj v višini 1.262.475,00 EUR.

Odločitev sodišča prve stopnje

2. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z opr. št. VL 71220/2014 z dne 29. 5. 2014 pustilo v veljavi v delu, s katerim je tožencu naloženo, da mora v roku 8 dni tožnici plačati 2.971.621,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter ji povrniti stroške izvršilnega postopka v višini 2.596,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožencu je naložilo, da tožnici povrne njene nadaljnje pravdne stroške v višini 21.399,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Prvi narok za glavno obravnavo z dne 14. 5. 2015, na katerem je presodilo, da je zadeva zrela za razsojo, je sodišče prve stopnje opravilo v toženčevi nenavzočnosti. Ocenilo je, da iz pisnega opravičila in prilog ne izhaja zaključek o upravičenem izostanku. V tej zvezi je ugotovilo, (1) da je toženec 23. 3. 2015 prejel vabilo na prvi narok, (2) da je za svoj izostanek dva dni pred narokom posredoval sodišču opravičilo z medicinsko dokumentacijo, v katerem je navedel, da se zaradi zdravstvenih težav naroka ne bo mogel udeležiti, ker se sam ni zmožen gibati, (3) da se je 21. 3. 2015 poškodoval na smučanju in je bil 1. 4. 2015 operiran, 11. 5. 2015 pa je bil na kontrolnem pregledu. Toženčev dokazni predlog za postavitev izvedenca finančne stroke, ki bi po pregledu podatkov o plačilih, s katerimi razpolaga tožnica, in ob upoštevanju predloženih pogodb o prodaji nepremičnin, podal pravilen izračun toženčevega dolga, je zavrnilo. Po stališču prvostopenjskega sodišča je bila toženčeva navedba, da je bila terjatev tožnice poplačana s kupnino, prejeto na podlagi pogodb o prodaji nepremičnin, pavšalna. Ker toženec ni z ničemer izkazal, da je tožnica kupnine iz pogodb o prodaji nepremičnin prejela, bi bila pritegnitev izvedenca nesmiselna. Tožnica je natančno, obrazloženo, logično sprejemljivo in listinsko izkazano navedla višino vtoževane terjatve. Ker toženec dokaznega bremena o opravljenih delnih plačilih ni zmogel, je sodišče prve stopnje njegov ugovor delne izpolnitve zavrnilo. Presodilo je, da je tožnica pri izračunu dolga upoštevala vsa prejeta delna plačila.

Odločitev sodišča druge stopnje

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo. Strinjalo se je z razlogi sodišča prve stopnje, da toženčev izostanek na prvem naroku za glavno obravnavo ni bil opravičljiv. Ob tem je navedlo, da iz predložene medicinske dokumentacije izhaja, da so zdravniki tožencu že ob odpustu dne 3. 4. 2015 svetovali takojšni pričetek ambulantne fizioterapije v smislu asistiranega aktivnega razgibavanja brez posebnih omejitev gibljivosti s priporočeno uporabo pripomočkov (kolenski imobilizator pri hoji in spanju ter bergle). Ocenilo je, da ob upoštevanju časovne razlike 41 dni med odpustom in razpisanim narokom, omejitve iz opravičila niso predstavljale vzroka za toženčevo odsotnost na naroku. Glede zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca finančne stroke je presodilo, da toženec ni zadostil trditvenemu bremenu na način, da bi lahko bila dokazna tema dokazovanja z izvedencem vsaj toliko substancirana, da bi sodišče lahko odredilo obseg njegovega dela. Glede zavrnitve ugovora o delni izpolnitvi pa je navedlo, da tožnica ni bila pogodbena stranka pogodb o prodaji nepremičnin in da iz navedenih pogodb ne izhaja zaključek, da so bile kupnine nakazane tožnici.

Revizija tožene stranke

4. Toženec vlaga revizijo zaradi kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP1). Ne strinja se s stališčem, da njegovo zdravstveno stanje ni predstavljalo opravičljivega razloga za odsotnost na prvem naroku. Opravičila sicer res ni predložil na predpisanem obrazcu, vendar pa se kot laik s takšnim obrazcem še ni srečal. V izpodbijani sodbi ni razlogov o vprašanju, zakaj razlogi iz opravičila s prilogami ne predstavljajo opravičljivega razloga za odsotnost na prvem naroku. V opravičilu z dne 11. 5. 2015 je pojasnil, da je bil tega dne na pregledu; da se mora 1. 6. 2015 ponovno zglasiti na pregled; da mora še vedno opravljati intenzivne terapije in da lahko hodi le s pomočjo bergel in druge osebe. Ker je bil kljub opravičilu narok izveden brez njegove prisotnosti, mu je bila nezakonito odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Možnost obravnavanja pred sodiščem mu je bila odvzeta tudi zaradi nezakonite zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca finančne stroke. Čeprav je višini vtoževane terjatve nasprotoval, se o pravilnosti tožničinega izračuna ni mogel substancirano izjaviti. Izvedenec bi po pregledu tožničinih podatkov o plačilih in ob upoštevanju predloženih pogodb o prodaji nepremičnin podal pravilen izračun višine njegovega dolga. Sklicuje se na osem pogodb o prodaji nepremičnin, s katerimi je družba B., d.o.o., prodajala nepremičnine tretjim osebam. S temi pogodbami so bile prodane nepremičnine, ki so bile predmet hipoteke po notarskih zapisih za zavarovanje terjatev po kreditnih pogodbah. Ker kreditojemalci ne obstajajo več, v času od prejema sklepa o izvršbi do poteka roka za ugovor ni mogel pridobiti listin, s katerimi bi lahko dokazal trditve iz ugovora zoper sklep o izvršbi oziroma bi jih potreboval izvedenec pri izdelavi mnenja. Ker teh podatkov toženec kot fizična oseba ni mogel pridobiti, je predlagal postavitev izvedenca finančne stroke, ki bi lahko pridobil relevantne podatke. Potrebno je upoštevati, da je tožnica profesionalna finančna institucija, toženec pa je fizična oseba in brez ekonomske izobrazbe. Predlaga razveljavitev izpodbijanjih sodb.

5. Tožnica je odgovorila na revizijo in predlagala njeno zavrnitev. Strinjala se je s stališči sodišč nižje stopnje.

Presoja utemeljenosti revizije

6. Revizija ni utemeljena.

Glede pravilnosti stališča o neobstoju upravičenih razlogov za preložitev prvega naroka za glavno obravnavo

7. Sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.2 Izjavljanje v postopku je pravica stranke, ne pa njena obveznost, zato je ni mogoče prisiliti k temu, da bi se udeležila naroka za glavno obravnavo. Pogoja za preložitev naroka (ki je izjema, zato jo je treba – kot vse izjeme – obravnavati restriktivno) sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom.3 Le okoliščine, ki bi utemeljile tudi vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ali podaljšanje roka po 110. členu ZPP, so lahko zadosten razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila in izkazanih opravičenih razlogov stranke, da se naroka ne more udeležiti.4 Stranki je skladno z zahtevami skrbnega ravnanja v postopku naložena odgovornost, da v primeru, če lahko pravočasno ve oziroma predvideva, da se naroka ne bo mogla udeležiti, poskrbi za udeležbo na naroku prek pooblaščena.5 Ustavno sodišče je že potrdilo stališče, da mora stranka v primeru svoje sicer opravičene zadržanosti poskrbeti za opravo dejanja prek pooblaščenca.6

8. Pravilno je stališče sodišč nižje stopnje, da toženec ni izkazal upravičenih razlogov za preložitev prvega naroka za glavno obravnavo. Njegov predlog za preložitev naroka ni bil zavrnjen iz razloga, ker bi nižji sodišči menili, da mora poškodovana oseba, ki ji zdravnik predpiše mirovanje, priti na narok. Izpodbijane sodbe ne temeljijo na stališču, da toženčev izostanek ni bil opravičljiv, ker opravičila ni predložil na predpisanem obrazcu. Revizijska navedba, da v izpodbijanih sodbah ni razlogov o vprašanju, zakaj razlogi iz opravičila ne predstavljajo upravičenega razloga za preložitev naroka, ni utemeljena. V konkretnem primeru je bistveno, da se je toženec poškodoval že 21. 3. 2015, narok pa je bil izveden šele 14. 5. 2015. Ni mogoče reči, da toženec zaradi poškodbe ni imel dovolj časa, da si zagotovi prisotnost na naroku prek pooblaščenca. Čeprav je vabilo na narok prejel 23. 3. 2015, je opravičilo za izostanek sodišču posredoval šele dva dni pred narokom. Takšno ravnanje predstavlja zlorabo procesne pravice do opravičila. Ob ustrezni skrbnosti bi toženec moral poskrbeti, da bi bil na naroku z dne 14. 5. 2015 zastopan po pooblaščencu.

Glede pravilnosti odločitve o zavrnitvi dokaznega predloga za postavitev izvedenca finančne stroke

9. Z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca finančne stroke tožencu ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Ni res, da se toženec o vsebini tožničinega izračuna vtoževane terjatve ni mogel vsebinsko izjaviti. V skladu z določilom iz 243. člena ZPP izvede sodišče dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. V konkretnem primeru ne gre za tak položaj. Toženčeve trditve o delnih plačilih vtoževane terjatve so bile pomanjkljivo konkretizirane. Izvedenec z vpogledom v izpise iz poslovnih knjig in podatke o plačilih ne sme nadomestiti pomanjkanja konkretnih tožbenih navedb. Revizijsko stališče, da bi prvostopenjsko sodišče moralo ugoditi dokaznemu predlogu za postavitev izvedenca finančne stroke iz razloga, ker bi izvedenec lahko pridobil podatke, s katerimi je toženec utemeljeval ugovor delnega plačila, ni utemeljeno. Iz revizijskih navedb ne izhaja zaključek, da so bili podatki o relevantnih dejstvih izven toženčevega zaznavnega območja.

Odločitev o reviziji

10. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Odločitev o stroških revizijskega postopka

11. Če zavrže ali zavrne pravno sredstvo, mora sodišče odločiti o stroških, ki so nastali v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). V revizijskem postopku je uspela tožnica. Po načelu uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZPP ji je zato toženec dolžan povrniti stroške, ki so ji nastali v zvezi s tem postopkom. Predstavljajo jih stroški zastopanja, odmerjeni po Zakonu o odvetniški tarifi, na 13.950,00 EUR za sestavo odgovora na revizijo (tarifna št. 3300), povečani za 22%-ni davek na dodano vrednost ter za 20 EUR pavšalnih materialnih stroškov (tarifna št. 6002).

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami.
2 Prvi in drugi odstavek 115. člena ZPP.
3 Sodba VS RS z dne 15. 12. 2011, opr. št. II Ips 771/2008, 6. odst.
4 A. Galič v: L. Ude in A. Galič (rd.): Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 469.
5 Ibid., str. 490.
6 Sklep Ustavnega sodišča št. Up-184/98 z dne 2. 2. 1999 (OdlUS VIII, 134).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 115, 115/1, 115/2, 212, 243, 339, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE2NjY3