<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba XI Ips 33992/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:XI.IPS.33992.2017
Evidenčna številka:VS00007475
Datum odločbe:30.11.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sklep VSL I Kp 33992/2017
Datum odločbe II.stopnje:30.10.2017
Senat:Branko Masleša (preds.), Mitja Kozamernik (poroč.), Barbara Zobec
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:pripor - odreditev pripora - obstoj utemeljenega suma - presoja dokazov - nezakoniti dokazi - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - sorazmernost pripora

Jedro

V tej fazi postopka bi morala vložnica zahteve tudi pojasniti, zakaj meni, da gre za očitno (prima facie) nezakonite dokaze.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1. Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 23. 10. 2017 na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper obdolženega R. V., ki je utemeljeno osumljen storitve kaznivih dejanj po prvem odstavku 186. člena in četrtem odstavku 299. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP podaljšal pripor. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 30. 10. 2017 pritožbi obdolženčevih zagovornikov kot neutemeljeni zavrnilo.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je obdolženčeva zagovornica vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri nasprotuje presoji nižjih sodišč o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji. Navaja, da sta priči J. V. in P. H. z izpovedbo na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom obdolženca v celoti razbremenila in da je sodišče neutemeljeno izdalo "odredbo o preiskavi" in osebni preiskavi, ker niso bili podani razlogi za sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Sodišče bi moralo izločiti odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani IV Kpd 32851/2017 z dne 27. 7. 2017 in vse nadaljnje dokaze, ki jih je policija zbrala dne 2. 8. 2017. Po stališču obdolženčeve zagovornice prav tako ni dovolj dokazov, da je obdolženec storil kaznivo dejanje iz četrtega odstavka 299. člena KZ-1, saj je zgolj policist S. M. podal obremenilno izjavo zoper obdolženca, pri hišni preiskavi navzoči priči pa sta zgolj slišali, da naj bi obdolženec policistu rekel, da mu grozi. Zagovornica še navaja, da obdolženec že od petnajstega leta živi pri sedaj obolelih starih starših in zanju skrbi, s skrbjo za njiju pa bi lahko nadaljeval le v primeru odreditve hišnega pripora. Glede na to, da je postopek sedaj že v fazi preizkusa obtožnice, obdolženec ne more več vplivati na priče, če bi bil doma, pa tudi ne bi mogel ponavljati kaznivih dejanj, ki jih že od leta 2014 ne izvršuje več, ko je prestal zadnjo zaporno kazen. Odreditev pripora tudi ni sorazmerna s težo obdolžencu očitanih kaznivih dejanj. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se obdolženca izpusti na prostost, oziroma podrejeno, da zoper njega odredi hišni pripor.

3. Vrhovna državna tožilka Sanja Javor Pajenk v odgovoru na zahtevo navaja, da vložnica zahteve z izpodbijanjem utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji, uveljavlja nedopustni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Na očitek o nesorazmernosti odreditve pripora pa je ustrezno odgovorilo že sodišče druge stopnje, zato vrhovna državna tožilka Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovi zagovornici, ki v svoji izjavi nasprotuje navedbam vrhovne državne tožilke.

B.

5. Senat okrožnega sodišča je v izpodbijanem sklepu navedel jasne in z dokazi podprte razloge o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji. Presoja dokazov vsakega posebej in v zvezi z drugimi dokazi pa sodi v kasnejšo fazo postopka, in sicer v fazo glavne obravnave. Nižji sodišči, ki sta potrdili, da sta J. V. in P. H. izpovedala, da zasežene prepovedane droge nista kupila od obdolženca, sta nato presojo o utemeljenosti suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1, oprli na za obdolženca obremenilno izpovedbo kriminalističnega inšpektorja D. A. Obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil tudi kaznivo dejanje po četrtem odstavku 299. člena KZ-1, je prav tako dokazno podprt, in sicer z izpovedbami oškodovanca ter pri hišni preiskavi navzočih prič, ki sta izpovedali, da sta razločno slišali obdolženčeve grožnje oškodovancu. Zagovornica, ki z navedbami v zahtevi nasprotuje ugotovitvam nižjih sodišč, uveljavlja nedopustni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP).

6. Glede zagovorničinih navedb o nezakoniti odredbi za hišno preiskavo in nezakonitosti preostalih dokazov pa je že sodišče druge stopnje presodilo, da gre za nekonkretizirane navedbe, ki jih sodišče ne more presojati. V tej fazi postopka bi morala vložnica zahteve tudi pojasniti, zakaj meni, da gre za očitno (prima facie) nezakonite dokaze.

7. Sodišči sta v izpodbijanih sklepih ugotovili več subjektivnih in objektivnih okoliščin, ki kažejo na nevarnost, da bi obdolženec na prostosti ali v hišnem priporu nadaljeval z izvrševanjem istovrstnih kaznivih dejanj. Med drugim sodišči izpostavljata, da obdolženca, ki je že bil obsojen na daljše zaporne kazni, niti skrb za stara starša ni odvrnila od izvrševanja kaznivih dejanj, in da naj bi na naslovu, kjer naj bi se izvajal hišni pripor, hranil prepovedano drogo za nadaljnjo prodajo. Ker sta sodišči razumno presodili, da je odreditev pripora neogibno potrebna ter sorazmeren ukrep, obdolženčeva zagovornica z nasprotnimi navedbami ne more uspeti.

C.

8. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 17. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1-3.
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 20, 20/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE2Mjcz