<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep VIII R 26/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:VIII.R.26.2017
Evidenčna številka:VS00006766
Datum odločbe:21.11.2017
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), Borut Vukovič (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:spor o pristojnosti - spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja - stvarna pristojnost - neupravičena obogatitev

Jedro

Tožnica v tožbi sicer uporablja nekatere izraze, ki so značilni za delovno razmerje (opravljanje dela, plača), vendar je iz celotnega konteksta tožbe razvidno, da v tej zadevi ne gre niti za spor o obstoju delovnega razmerja niti za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Tožnica sicer navaja, da je delo opravljala brez pogodbe o zaposlitvi in da za delo ni dobila nobenega plačila, vendar ne uveljavlja, da bi obstajali elementi delovnega razmerja in tudi ne zahteva ugotovitve obstoja delovnega razmerja. Prav tako tožnica ne zatrjuje, da plačilo za opravljeno delo vtožuje kot pravico iz delovnega razmerja, ki bi dejansko obstajalo med njo in toženo stranko. Kot pravno podlago uveljavlja neupravičeno obogatitev, češ da se je tožena stranka oziroma njen lastnik neupravičeno obogatil na račun njenih neizplačanih plač.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožnica je na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila tožbo, s katero je zahtevala plačilo zneska 94.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe. V tožbi je navedla, da sta z bivšim možem ustanovila toženo stranko. Bivši mož A. A. je bil lastnik družbe, tožnica pa direktorica in je v družbi opravljala dela od vodenja družbe do prodaje v trgovini. Delo je brez plačila opravljala do 18. 5. 2016, ko je zakonska zveza razpadla. Tožnica zahteva plačilo za opravljeno delo, saj se je tožena stranka oziroma njen lastnik neupravičeno obogatil na račun neizplačanih plač tožnice. Tožbeni zahtevek temelji na izračunu, da je tožnica v 75 mesecih opravila najmanj 13.500 ur in če bi tožnica svojo plačo obračunala le po 7,00 EUR na uro, to znese vtoževanih 94.500,00 EUR.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom VII Pg 848/2017 z dne 22. 5. 2017 odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tem sporu in da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot pristojnemu sodišču. Postavilo se je na stališče, da pri delu, za katerega tožnica vtožuje plačilo, ne gre za delo po pogodbi iz tretjega odstavka 515. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. l. RS 42/2006 s spremembami), saj ni šlo za opravljanje poslovodne funkcije. Iz tožbe naj bi izhajalo, da je tožnica pri toženi stranki opravljala delo, pri čemer naj bi imelo njuno razmerje vse bistvene sestavine delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS 21/2013), zato je podana stvarna pristojnost Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

3. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo spor o pristojnosti. Navedlo je, da tožnica ne vtožuje nobene od pravic iz delovnega razmerja in da spor ne spada med spore, za katere je v skladu s 5. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS 2/2004, s spremembami) pristojno delovno sodišče. Tožnica v tožbi ne navaja, da je bila v delovnem razmerju, ampak le izračuna višino plačila, kot če bi bila v delovnem razmerju. Ker ne uveljavlja plače, ki bi izhaja iz delovnega razmerja, pač pa plačilo za delo, ki ga je opravljala brez pogodbe o zaposlitvi, ne gre za uveljavljanje pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Delovno sodišče meni, da je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti. Glede na vrednost spornega predmeta je to Okrožno sodišče v Ljubljani.

4. Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

5. Delovno sodišče je kot specializirano sodišče pristojno za odločanje le v tistih sporih, za katere je tako izrecno določeno z zakonom. Tako je v skladu s točko a prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja, v skladu s točko b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pa tudi za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki.

6. Tožnica v tožbi sicer uporablja nekatere izraze, ki so značilni za delovno razmerje (opravljanje dela, plača), vendar je iz celotnega konteksta tožbe razvidno, da v tej zadevi ne gre niti za spor o obstoju delovnega razmerja (točka a prvega odstavka 5. člena ZDSS-1) niti za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (točka b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1). Tožnica sicer navaja, da je delo opravljala brez pogodbe o zaposlitvi in da za delo ni dobila nobenega plačila, vendar pa ne uveljavlja, da bi obstajali elementi delovnega razmerja in tudi ne zahteva ugotovitve obstoja delovnega razmerja. Prav tako tožnica ne zatrjuje, da plačilo za opravljeno delo vtožuje kot pravico iz delovnega razmerja, ki bi dejansko obstajalo med njo in toženo stranko. Kot pravno podlago uveljavlja neupravičeno obogatitev, češ da se je tožena stranka oziroma njen lastnik neupravičeno obogatil na račun neizplačanih plač za tožnico.

7. Glede na dosedanje tožbene navedbe, nenazadnje tudi glede na dejstvo, da je tožnica tožbo vložila na sodišče splošne pristojnosti, v tej fazi postopka ni mogoče zaključiti, da gre v tem sporu bodisi za spor o obstoju delovnega razmerja, bodisi za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja v smislu določbe prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Ker v tem sporu ne gre za nobenega od sporov, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče kot specializirano sodišče, ga je treba obravnavati kot spor o premoženjskem zahtevku, za katerega je v skladu s 101. členom Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS 19/1994 s spremembami) v zvezi z 32. členom ZPP pristojno sodišče splošne pristojnosti, konkretno Okrožno sodišče v Ljubljani.

8. Glede na vse navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločilo, kot je navedeno v izreku.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 5, 5/1
Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 101
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 32, 32/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
01.03.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE1NjQ4