VSRS Sodba VIII Ips 137/2017

Jedro

Tožnik v obdobju od 15. 11. 1973 do 11. 12. 1975 ni bil obvezno zavarovan. V tem času tudi ni bil v delovnem razmerju, je pa dobo za ta čas dokupil. Ta se zato upošteva pri izpolnjevanju splošnih pogojev za upokojitev in pri odmeri pokojnine, ne pa tudi v primerih, ko je določen nižji starostni pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Glede na dopolnjeno dobo in starost je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in tožniku pravilno priznana predčasna pokojnina po 29. členu ZPIZ-2 in odmerjena po 37. členu ZPIZ-2 ter na podlagi prvega odstavka 38. člena ZPIZ-2 zmanjšana za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 63 let in 6 mesecev starosti za 0,3 %

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb št. 1050852 z dne 23. 5. 2014 in št. 10 1050852 z dne 6. 3. 2014 ter da mora toženec tožniku izdati novo odločbo o odmeri pokojnine. Presodilo je, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilna odločitev, da ima tožnik pravico do predčasne in ne starostne pokojnine, ker zanjo ne izpolnjuje v zakonu določenih pogojev.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je, da je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno.

3. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pri tožencu je vložil zahtevo za starostno pokojnino, odločitev pa se nanaša na predčasno pokojnino. Odločeno je bilo o pravici, ki je ni uveljavljal, kar se odraža v naravi in višini pokojnine. Upravni organ bi ga moral glede na spremembo zakonodaje, s katero ni bil seznanjen, pozvati na popravo nejasne vloge oziroma razčistiti, kaj tožnik zahteva. Tožnik ne sprejema utemeljitve, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami) ni protiustaven. Ureditev v 27. in 29. členu ZPIZ-2 posega v upravičena pričakovanja zavarovanca. Zato ni skladna z 12., 15. in 50. členom Ustave RS. Poseg v ta upravičenja je nesorazmeren, krivičen in pomeni razlikovanje z zavarovanci, ki so izpolnili pogoje po prej veljavnem zakonu. Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-246/13-44 z dne 21. 4. 2016 nima vpliva na njegov primer. Nedopustno je tudi razlikovanje zavarovancev po ZPIZ-2. Predpisana starost je po 27. in 29. členu enaka za obe skupini, to je 60 let, ob zahtevani dopolnjeni pokojninski dobi 40 let. Neenakost je pogojena s statusom oziroma načinom pridobljene skupne zavarovalne dobe. Posledica razlikovanja je materialno prikrajšanje pri sicer izpolnjenih enakih pogojih. Tožnik je dokupil zavarovalno dobo za čas služenja vojaškega roka in z dokupom dopolnil 40 let delovne dobe. Zato izpolnjuje vse pogoje za priznanje starostne pokojnine brez zmanjšanja. Država je vzpodbujala dokup delovne dobe in na ta način pridobila dodatna sredstva. Sedaj pa je zaradi tega kaznovan, čeprav bi moral biti nagrajen. Sodišču druge stopnje očita, da je storilo absolutno bistveno kršitev postopka, ker se ni opredelilo do pritožbenih očitkov in da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

6. Revizija uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče ni opredelilo do vseh pritožbenih navedb, in ker ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Ta kršitev je podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba ima povsem jasne razloge o odločilnih dejstvih in glede tega sodba nima pomanjkljivosti, da je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Dejstvo, da se tožnik s temi razlogi ne strinja, ne pomeni, da je podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče je ustrezno odgovorilo na tožnikove pritožbene navedbe in upoštevalo določbo prvega odstavka 360. člena ZPP, po kateri mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe oziroma sklepa presoditi le navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Revizija očita kršitev določb upravnega postopka, ker je je bilo odločeno o predčasni pokojnini, čeprav je uveljavljal starostno pokojnino. Tožnik pogojev za priznanje starostne pokojnine v času vložitve zahteve po ZPIZ-2 ni izpolnjeval. Izpolnjeval je le pogoje za predčasno pokojnino, ki mu je bila priznana. V upravnem postopku s pritožbo in nato s tožbo ni oporekal priznanju pravice do predčasne pokojnine. Oporekal je zmanjšanju pokojnine za 12,6 %, ker se ni strinjal, da se dokupljena doba ne upošteva kot doba, dosežena na podlagi dela. Zahteval je novo odmero pokojnine brez zmanjšanja. Zato očitek, na katerega je odgovorilo že sodišče druge stopnje, ni utemeljen.

9. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je toženec tožniku z odločbo št. 10 1050852 z dne 6. 3. 2014 priznal pravico do predčasne pokojnine v znesku 498,21 EUR na mesec od 1. 3. 2013 dalje. Tožnik je do dneva uveljavitve pravice do pokojnine dopolnil 60 let starosti ter 40 let, 1 mesec in 17 dni pokojninske dobe oziroma 38 let, 10 mesecev in 8 dni pokojninske dobe brez dokupa. Tožnik se ni strinjal z zmanjšanjem pokojnine za 12,6 %, saj je dokupil čas služenja vojaškega roka od 15. 11. 1973 do 11. 12. 1975. Organ druge stopnje je z odločbo št. 1050852 z dne 23. 5. 2014 pritožbo tožnika zavrnil.

10. Dolžnost države je, da ustvari možnosti in pogoje za uresničevanje in skrbi za delovanje sistema socialnih zavarovanj, kar izhaja iz 50. člena Ustave RS. Kakšne ukrepe bo država izbrala, Ustava ne določa, prav tako ne določa vsebine pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Določa pa, da se te pravice uresničujejo z zakonom. Določene so z ZPIZ-2. Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da spreminjanje zakonsko določenih pravic ali pogojev za njihovo uveljavljanje z učinkom za naprej, Ustava ne preprečuje. Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se uveljavljajo po predpisih, veljavnih v času nastanka zavarovalnega primera. Zato je bil pri odločitvi pravilno upoštevan zakon, ki je veljal v času vložitve zahtevka, to je ZPIZ-2. Tožnik pred njegovo uveljavitvijo ni pridobil nobene pravice iz pokojninskega zavarovanja. Pokojninska, zavarovalna ali dokupljena doba pa ni pravica iz zavarovanja, temveč predstavlja pogoj za priznanje in odmero pravic. Zato ni utemeljen očitek, da gre za poseg v pridobljene oziroma pričakovane pravice.

11. Skladnost četrtega odstavka 27. člena in prvega in drugega odstavka 38. člena ZPIZ-2 z Ustavo je že presojalo Ustavno sodišče¹. Glede pogoja pokojninske dobe brez dokupa v povezavi s pravico do starostne pokojnine ni ugotovilo neustavnosti. Ocenilo je, da je zakonodajalec s tem, ko je ugodnost določil le za zavarovance, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni kot zaposleni, samozaposleni, kmetje oziroma na drugih podlagah na podlagi opravljanja dela, ni kršil načela enakosti iz 14. člena Ustave. Ne gre namreč za enake položaje kot zatrjuje revizija, saj so pogoji za pravico do starostne pokojnine ob enaki starosti različni. Odvisni so od načina pridobitve oziroma narave dobe, ki je podlaga za priznanje pravice.

12. Tožnik v obdobju od 15. 11. 1973 do 11. 12. 1975 ni bil obvezno zavarovan. V tem času tudi ni bil v delovnem razmerju, je pa dobo za ta čas dokupil. Ta se zato upošteva pri izpolnjevanju splošnih pogojev za upokojitev in pri odmeri pokojnine, ne pa tudi v primerih, ko je določen nižji starostni pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Glede na dopolnjeno dobo in starost je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in tožniku pravilno priznana predčasna pokojnina po 29. členu ZPIZ-2 in odmerjena po 37. členu ZPIZ-2 ter na podlagi prvega odstavka 38. člena ZPIZ-2 zmanjšana za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 63 let in 6 mesecev starosti za 0,3 %.

13. Vrhovno sodišče ugotavlja, da z revizijo uveljavljani razlogi niso podani, zato jo je na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

-------------------------------
¹ Glej odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-246/13-44 z dne 21. 4. 2016 in U-I-100/15 z dne 14. 9. 2017.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba VIII Ips 75/2018
• VDSS Sodba Psp 347/2017
• VDSS sodba Psp 208/2016