VSRS Sodba in sklep VIII Ips 168/2017

Jedro

Dejavnost tožene stranke oziroma delo v jami je vsekakor mogoče opredeliti kot delo s povečano nevarnostjo oziroma delo, iz katerega izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni. Tožena stranka je imela v okoliščinah konkretnega primera že v določbi četrtega odstavka 38. člena ZVZD-1 neposredno podlago za določitev rednega letnega preverjanja znanja iz stroke in varstva pri delu, posredno podlago pa tudi v določbah ZRud-1 in Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter ob tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih snovi pod zemljo. Način in postopek izvajanja strokovnih in drugih internih izpitov ter postopek preverjanja znanja je praviloma prepuščen ureditvi v internih aktih delodajalca, kar je tožena stranka storila s sprejemom Navodil N12.10.01 za preverjanje znanja zaposlenih in programske usmeritve za izvajanje internih preverjanj znanja. To pomeni, da je tožena stranka v Navodilu predvidela opravljanje letnega preverjanja znanja za opravljanje dela rudarskega nadzornika, za kar je imela pooblastilo v zakonih. Zato revizijski ugovor, da s strani tožene stranke predpisano letno preverjanje znanja kot pogoj ne izhaja iz zakona oziroma drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, ni utemeljen.

Izrek

I. Revizija zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu v skupnem znesku 10.000,00 EUR se zavrže.

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 6. 2015 in jo razveljavilo. Razveljavilo je tudi pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 7. 2015. Toženi stranki je naložilo, da tožniku vzpostavi delovno razmerje v skladu s pogodbo o zaposlitvi z dne 19. 8. 1997 in razporeditveno odločbo z dne 19. 8. 1997 in mu za čas od 1. 7. 2015 do vzpostavitve delovnega razmerja obračuna razliko v plači. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je bila prerazporeditev tožnika na delo od 25. 5. 2015 do 1. 7. 2015 nezakonita in mu je bilo za 5 dni nezakonito prepovedano opravljanje dela, zato je tožena stranka dolžna za te dni anulirati evidenco koriščenj letnega dopusta. Zavrnilo pa je zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu v skupnem znesku 10.000,00 EUR. S sklepom je dovolilo spremembo tožbe. Presodilo je, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (2. alineja prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih - v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami) nezakonita. Pogoj uspešno opravljenega letnega preverjanja znanja ni določen v nobenem zakonu, niti predpisu izdanem na podlagi zakona. Zato je tožena stranka z Navodilom N12.10.01 za preverjanje znanja zaposlenih in programske usmeritve za izvajanje internih preverjanj znanja (v nadaljevanju: Navodilo) kot internim aktom dejansko določila razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Navodilo v tretjem odstavku točke 2.3.2 namreč določa, da se v primeru, če kandidat preverjanja znanja tudi v drugo ne opravi, šteje, da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu, kjer je pogoj uspešno opravljeno preverjanje znanja in se mu poda odpoved pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto iz razloga nesposobnosti.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 6. 2015, zahtevek za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 7. 2015, zahtevek za vzpostavitev delovnega razmerja v skladu s pogodbo o zaposlitvi z dne 19. 8. 1997 ter razporeditveno odločbo z dne 19. 8. 1997 in zahtevek za plačilo razlike v plači. Sicer je zavrnilo pritožbo tožene stranke in v celoti pritožbo tožnika ter v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da je sodišče prve stopnje preozko oziroma celo v nasprotju z njegovim namenom razlagalo določbo 38. člena Zakon o zdravju in varnosti pri delu (ZVZD -1, Ur. l. RS, št. 43/2011) - zagotovitvi varnost delavcev v delovnem procesu. Uporabiti bi moralo teleološko in logično razlago 38. člena ZVZD-1, ne pa jezikovne razlage, s katero je enostavno ugotovilo, da v zakonih in na podlagi zakona izdanih predpisih ni eksplicitno zapisano, da bi moral delavec, ki sicer izpolnjuje pogoje strokovne izobrazbe in ima strokovni izpit, redno letno uspešno opravljati preverjanje znanja.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo oziroma preširoko tolmačilo določbo 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Prezrlo je, da s strani delodajalca predpisano letno preverjanje znanja direktno ne izhaja iz nobenega veljavnega zakona ali drugega predpisa, izdanega na njegovi podlagi. Zato ne drži, da tožnik ne izpolnjuje pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnik je namreč strokovni izpit opravil leta 1991. Določba četrtega odstavka 38. člena ZVD-1 delodajalcu ne daje pravice, da ukrepa na način kot v obravnavanem primeru. Ustno preverjanje znanja se pri toženi stranki uporablja za discipliniranje neposlušnih delavcev. Tudi komisije niso sestavljene v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi in jo sestavljajo zaposleni pri toženi stranki, tožniku nadrejeni. Tožena stranka ni dokazala, da bi Navodilo potrdila rudarska inšpekcija ali drug pristojen zunanji organ. Na podlagi Navodil se kot preverjanje znanja lahko štejejo tudi druge oblike izobraževanja in ne samo ustno preverjanje znanja. Ker so lahko nekatere kategorije delavcev opravile preizkus znanja na drug način, je bil tožnik diskriminiran in v neenakem položaju v primerjavi s temi sodelavci. Razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi je mogoče opredelitvi zgolj z zakonom in ne z Navodilom, zato je odpoved nezakonita. Poleg tega se odpoved pogodbe o zaposlitvi ne nanaša na delovno mesto, opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) vročena toženi stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija delno ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožnik vlaga revizijo tudi zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu v znesku 10.000,00 EUR. Zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja ni del spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, v katerem bi bila na podlagi 2. točke 31. člena ZDSS-1 revizija vselej dovoljena. Ker gre za denarni zahtevek, bi morala za dovoljenost revizije vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegati 40.000,00 EUR (1. točka 31. člena ZDSS-1 v zvezi s 367. členom ZPP). Ker vrednost spora v tem delu ne dosega revizijskega minimuma, tožnik pa tudi ni predlagal dopustitve revizije, revizija v tem delu ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

8. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni obrazložen, zato revizijski preizkus ni mogoč.

9. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu "nadzornik - rudarski". Tožena stranka mu je redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto "rudar v pripravi", ki jo je tožnik 1. 7. 2015 podpisal. V odpovedi mu je očitala, da zaradi neuspešno opravljenega predpisanega rednega letnega preverjanja znanja iz stroke in varstva pri delu ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona in zato ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Na delovnem mestu (v opisu), ki ga je zasedal tožnik, je bilo kot pogoj za opravljanje dela določeno preverjanje znanja na vsakih 12 mesecev.

10. Tožnik je dne 14. 4. 2015 in ponovno dne 7. 5. 2015 pristopil k letnemu preverjanju znanja iz stroke in varstva pri delu, ki ga ni uspešno opravil in je takšna ocena dokončna. Obveznost delavca, da pristopi k preverjanju znanja, je določena v Splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu A., d .d. (14. člen). Komisija za preverjanje znanja je bila imenovana s sklepom tožene stranke, člani komisije pa strokovnjaki na svojem področju. Tožnik je imel za opravljanje izpita enake pogoje kot vsi ostali zaposleni delavci. Zato ne drži, da naj bi bilo ustno preverjanje znanja namenjeno discipliniranju neposlušnih delavcev in naj bi bil tožnik pri tem v neenakem položaju v primerjavi z drugimi delavci.

11. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

12. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi je urejena v 91. členu ZDR-1. Če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, se uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. ZDR-1 v 2. alineji prvega odstavka 89. člena opredeljuje razlog nesposobnosti kot nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

13. Revizija očita zmotno uporabo materialnega prava zaradi presoje, da je imela tožena stranka podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. V zakonih, niti predpisih, izdanih na njihovi podlagi naj ne bi bilo določeno, da je za opravljanje nadzorno tehničnih del v rudniku določen pogoj uspešno opravljenega letnega preverjanja znanja.

14. Dejavnost, ki jo opravlja tožena stranka, ureja Zakon o rudarstvu (v nadaljevanju ZRud-1, Ur. l. RS, št14/2014). Prvi odstavek 7. člena ZRud-1 glede zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev pri izvajanju rudarskih del napotuje na ZVZD-1, če ni za izvajanje določene vrste rudarskih del s tem zakonom določeno drugače. ZVZD-1 v četrtem odstavku 38. člena delodajalcu nalaga, da določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše. Dejavnost tožene stranke oziroma delo v jami je vsekakor mogoče opredeliti kot delo s povečano nevarnostjo oziroma delo, iz katerega izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni.

15. Določitev letnega preverjanja znanja je tudi glede na delovno mesto, ki ga je zasedal tožnik razumljiva. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter ob tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih snovi pod zemljo (v nadaljevanju: Pravilnik), ki je bil sprejet na podlagi ZRud-1, v svojih določbah poudarja pomen nadzora odgovorne osebe pri delu v jami in strokovne usposobljenosti te osebe (5. člen in 13. člen). Med odgovorne osebe izrecno prišteva tudi nadzornike.

16. Glede na navedeno je imela tožena stranka v okoliščinah konkretnega primera že v določbi četrtega odstavka 38. člena ZVZD-1 neposredno podlago za določitev rednega letnega preverjanja znanja iz stroke in varstva pri delu, posredno podlago pa tudi v določbah ZRud-1 in Pravilnika. Način in postopek izvajanja strokovnih in drugih internih izpitov ter postopek preverjanja znanja je praviloma prepuščen ureditvi v internih aktih delodajalca, kar je tožena stranka storila s sprejemom Navodil. To pomeni, da je tožena stranka v Navodilu predvidela opravljanje letnega preverjanja znanja za opravljanje dela rudarskega nadzornika, za kar je imela pooblastilo v zakonih. Zato revizijski ugovor, da s strani tožene stranke predpisano letno preverjanje znanja kot pogoj ne izhaja iz zakona oziroma drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, ni utemeljen.

17. Ker je bilo za delovno mesto, ki ga je zasedal tožnik, kot pogoj za opravljanje dela določeno preverjanje znanja na vsakih 12 mesecev, je imela neuspešna oprava za posledico neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela. S tem je bil izpolnjen dejanski stan iz 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 in mu je tožena stranka utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Pri tem ne gre za v Navodilih določen nov razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot to zmotno navaja revizija.

18. Revizijski očitek, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi ne nanaša na delovno mesto, opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi, ni utemeljen. Tožnik je v letu 1997 sklenil pogodbo o zaposlitvi za delo v jami za delovno področje rudarski tehnik. V skladu s takrat veljavo zakonodajo je bil na delovno mesto "nadzornik - rudarski" razporejen z razporeditveno odločbo. Zato je treba razporeditveno odločbo in pogodbo o zaposlitvi obravnavati kot celoto in je bila tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi za delovno mesto, ki ga je zasedal.

19. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

20. Ker gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, v skladu s petim odstavkom 41. člena ZDSS-1 tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 362/2010
• VDSS Sodba Pdp 259/2020
• VDSS sklep Pdp 1178/2012