VSRS Sodba VIII Ips 149/2017

Jedro

Zgolj to, da se varstvo pravic v zvezi s službeno oceno uveljavlja po službeni poti, tej oceni ne odvzema narave delovnopravnega akta, torej akta o odločitvi o pravici, obveznosti oziroma odgovornosti delavca.

Za pripadnike Slovenske vojske pri pritožbah zoper službeno oceno velja osemdnevni pritožbeni rok.

Če se pritožbeni rok izteče na dela prost dan, se rok dejansko izteče s pretekom naslednjega delavnika.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni:

- v I. in II. točki izreka tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje,

- v III. točki izreka pa tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 194,22 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila, svoje stroške pritožbenega postopka pa krije tožena stranka sama.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške revizijskega postopka v znesku 401,68 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost sklepa tožene stranke št. 100-188/2014-2 z dne 10. 3. 2014 in ga je razveljavilo. S sklepom je tožena stranka kot prepozno zavrgla tožnikovo pritožbo na službeno oceno. Sodišče je presodilo, da neupravičeno. Pritožba zoper službeno oceno je bila vložena v skladu s 103. členom Pravil službe v Slovenski vojski (v nadaljevanju: Pravila) in 17. a členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS št. 56/2002 in naslednji), ki ga je uporabilo na podlagi 2. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV, Ur. l. RS št. 68/2007 in naslednji). Zavzelo je stališče, da službena ocena ni akt vodenja in poveljevanja, zoper katerega je možen ugovor v petih dneh (38. člen ZSSloV), ampak delovnopravni akt, zoper katerega je možna pritožba v roku osmih dni.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke 100-188/2014-2 z dne 10. 3. 2014. Sklicujoč se na določbo 38. člena ZSSloV in 100. a člen Zakona o obrambi (ZObr, Ur. l. RS št. 82/94 in naslednji) je presodilo, da je rok za vložitev pritožbe zoper službeno oceno pet dni, ta rok pa je tožnik zamudil. Zato je bila njegova pritožba upravičeno zavržena.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 9/2017 z dne 22. 2. 2017 dopustilo revizijo glede vprašanj: ali za pripadnike Slovenske vojske pri pritožbah zoper službeno oceno velja splošni osemdnevni pritožbeni rok po ZJU oziroma rok iz 17. a člena ZSPJS ali poseben petdnevni rok iz 38. člena ZSSloV, ki velja za ugovore zoper akte vodenja in poveljevanja in ali se v primeru, da se pritožbeni rok izteče na dela prost dan, rok dejansko izteče na ta dan ali šele s pretekom naslednjega delovnega dne.

4. Tožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil obširno revizijo, ki presega okvire, v katerih je bila dopuščena. Zato se revizijsko sodišče omejuje le na razloge, ki se nanašajo na vprašanja, glede katerih je revizija dopuščena. Glede teh revizija navaja, da je treba razlikovati med akti vodenja in poveljevanja (kar službena ocena ni) in odločitvami o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja pripadnika Slovenske vojske. Zoper službeno oceno, ki je odločitev o pravici delavca, Pravila omogočajo pritožbo, tako kot imajo možnost pritožbe zoper službeno oceno vsi ostali javni uslužbenci. Sodišču druge stopnje očita zmotno sklicevanje na 100. a člen ZObr in zmotno uporabo določb ZJU in ZSPJS ter Pravil.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP).

7. Ker revizija glede bistvenih kršitev ni bila dopuščena, vrhovno sodišče na obsežne revizijske navedbe o bistvenih kršitvah ne odgovarja.

8. Materialno pravo je zmotno uporabljeno.

9. Tožnik se je s službeno oceno seznanil 17. 2. 2014 in je zoper njo vložil pritožbo 24. 2. 2014. O pritožbi je odločala komisija tožene stranke in jo s sklepom z dne 10. 3. 2014 zavrgla kot prepozno, ker ni bila vložena v petdnevnem roku iz prvega odstavka 38. člena ZSSloV. Sodišče druge stopnje je tej odločitvi pritrdilo.

10. Revizija utemeljeno opozarja na razlikovanje med akti vodenja in poveljevanja in delovnopravnimi akti, torej posamičnimi akti, s katerimi delodajalec odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavca, v tem primeru pripadnika Slovenske vojske. Sodišču druge stopnje upravičeno očita, da je to razliko zanemarilo in s tem materialno pravo glede rokov, v katerih mora delavec uveljavljati svoje pravice, zmotno uporabilo.

11. Po prvem odstavku 38. člena ZSSloV vojaška oseba lahko med opravljanjem vojaške službe ustno ali pisno vlaga ugovore po službeni poti. Ugovori se lahko nanašajo na izdane akte vodenja in poveljevanja, vendar le v delu, ki se neposredno nanaša na vojaško osebo, ki vlaga ugovor na službene zadeve ali ravnanje druge vojaške osebe ali nadrejenih v zvezi s službenimi zadevami. V tem primeru je rok za ugovor pet dni od prejema akta vodenja in poveljevanja oziroma od dneva, ko je nastal razlog, zaradi katerega se vlaga ugovor. Akti vodenja so po drugem odstavku 28. člena ZSSloV smernice, obvezne usmeritve, odredbe in navodila. Akti vodenja so tudi pravila službe, pravila za bojno in drugo delovanje, postrojitvena pravila in pravila za štabno delo. Akti poveljevanja, ki jih izdajajo načelnik generalštaba in drugi poveljniki, pa so po prvem odstavku 29. člena ZSSloV direktive, odločitve, načrti, standardni operativni postopki, ukazi, povelja, pravila in tehnična navodila. Glede na takšno opredelitev službena ocena (s katero se ocenjuje delovna uspešnost) ni akt vodenja in poveljevanja.

12. Pogoj za napredovanje javnih uslužbencev, med katere spadajo tudi pripadniki Slovenske vojske, je delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju, ki se ocenjuje. Po 10. odstavku 17. a člena ZSPJS se v Slovenski vojski delovna uspešnost ocenjuje v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju, pri čemer se za ocenjevalno lestvico in pogoje za napredovanje uporablja uredba iz drugega odstavka 17. člena tega zakona. Narava, pomen in postopki v zvezi s službeno oceno pripadnikov slovenske vojske so opredeljeni v 10. poglavju Pravil. Službena ocena je ocena usposobljenosti za opravljanje vojaške dolžnosti in uspešnosti pri opravljanju vojaške dolžnosti, ki jo izdela pristojni nadrejeni za podrejenega na podlagi rednega spremljanja njegovega dela (prvi odstavek 102. točke Pravil). Službene ocene se upoštevajo pri dajanju predlogov za povišanja in napredovanja, napredovanju v plačilni razred, dajanju predlogov za priznanja, razporejanje na druge zahtevnejše dolžnosti ter določanje kandidatov za vključevanje v programe vojaškostrokovnega izobraževanja in usposabljanja ter v drugih primerih, določenih s predpisi (prvi odstavek 103. točke Pravil). Podrejeni se zoper službeno oceno lahko pisno pritoži po službeni poti poveljniku bataljona, njemu enake ali višje enote v skladu s temi pravili službe (peti odstavek 103. točke Pravil). O pritožbi zoper službeno oceno odloča komisija, ki jo imenuje poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote (prvi odstavek 104. točke Pravil). Odločitev komisije je dokončna (drugi odstavek 104. člena Pravil).

13. Ureditev, po kateri se zoper službeno oceno varstvo pravic uveljavlja po službeni poti, ne pomeni, da je službena ocena akt vodenja in poveljevanja. Kot pravilno izhaja že iz sodbe Pdp 527/2014 z dne 3. 7. 2014, na katero se nejasno sklicuje in njeno jedro prepiše tudi sodišče druge stopnje (nato pa odloči v nasprotju z njenim bistvenim poudarkom), zgolj to, da se varstvo pravic v zvezi s službeno oceno uveljavlja po službeni poti, tej oceni ne odvzema narave delovnopravnega akta, torej akta o odločitvi o pravici, obveznosti oziroma odgovornosti delavca. Ustrezna ocena delovne uspešnosti je po prvem odstavku 17. člena ZSPJS pogoj za napredovanje javnega uslužbenca. Zato je službena ocena pripadnika Slovenske vojske, v konkretnem primeru tožnika, upoštevaje določbe ZSPJS, po svoji naravi akt, s katerim je tožena stranka kot delodajalec odločila o njegovi pravici.

14. Sistem uveljavljanja varstva pravic v zvezi s službeno oceno je sicer prilagojen pravilom opravljanja službe v Slovenski vojski, vendar v bistvenem ne odstopa od splošne ureditve varstva pravic v ZSPJS (17. a člen). Pravila ne določajo roka, v katerem mora delavec vložiti pritožbo zoper službeno oceno. V skladu s 97. točko Pravil se vloge, s katerimi pripadniki Slovenske vojske uveljavljajo pravice v zvezi z delovnopravnim statusom, rešujejo po delovnopravnih predpisih. Tudi ZSSloV v 2. členu določa, da se za urejanje vprašanj v zvezi z vojaško službo ali delom v Slovenski vojski, ki z ZObr in tem zakonom niso urejena, uporabljajo predpisi o javnih uslužbencih. Ker niti ZObr, niti ZSSloV niti Pravila ne določajo rokov za uveljavljanje varstva pravic zoper določitev o pravici, obveznosti in odgovornosti pripadnika Slovenske vojske iz delovnega razmerja, je treba uporabiti določbo prvega odstavka 17. a člena ZSPJS, ki za uveljavljanje varstva pravic zoper oceno delovne uspešnosti pred ustrezno komisijo določa osemdnevni rok. Zato se odgovor na prvo vprašanje, glede katerega je bila dopuščena revizija glasi: za pripadnike Slovenske vojske pri pritožbah zoper službeno oceno velja osemdnevni pritožbeni rok.

15. Tožniku je bila ocena delovne uspešnosti (službena ocena) vročena oziroma se je z njo seznanil 17. 2. 2014, pritožbo na komisijo pa je vložil 24. 2. 2014, to je pred potekom osmih delovnih dni. Zato je pritožba pravočasna.

16. Pravočasna bi bila tudi ob odločitvi, da velja za pritožbo (ugovor) petdnevni rok, saj je bila zadnji dan tega roka sobota 22. 2. 2014; ob predpostavki, da sta bila sobota 22. 2. 2014 in nedelja 23. 2. 2014 dela prosta dneva (tožena stranka ne navaja, da nista bila), se je petdnevni rok iztekel 24. 2. 2014. Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se po drugem odstavku 101. člena ZUP izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Zato se odgovor na drugo vprašanje, glede katerega je bila dopuščena revizija glasi: če se pritožbeni rok izteče na dela prost dan, se rok dejansko izteče s pretekom naslednjega delavnika.

17. Ker je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP izpodbijano sodbo v I. in II. točki izreka spremenilo tako, da je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, III. točko izreka pa tako, da je dolžna tožena stranka povrniti tožniku stroške odgovora na pritožbo v znesku 194,22 EUR (139,20 EUR za odgovor po tar št. 3210, materialni stroški 20,00 EUR in 22 % DDV), svoje stroške pritožbenega postopka pa krije sama.

18. Tožena stranka je na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 165. člena ZPP dolžna povrniti tožniku stroške revizijskega postopka v znesku 401,68 EUR (174,00 EUR za revizijo po tar št. 3300, 20,00 EUR materialni stroški, 22 % DDV in 165,00 EUR sodna taksa).

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep VIII DoR 9/2017
• VDSS sklep in sodba Pdp 1262/2007
• VDSS Sodba Pdp 165/2020