VSRS Sklep III R 2/2018-3

Jedro

Predlagateljica v svojem predlogu ni izkazala, v kateri fazi so postopki pred drugimi sodišči, zlasti pa ne tega, ali je Okrožno sodišče v Mariboru, kamor je predlagan prenos pristojnosti, postopke, ki naj bi že tekli pred njim, sploh združilo v skupno obravnavanje. S tem ni izkazala smotrnosti predlagane delegacije pristojnosti. Položaj tožnikov, ki ga predlagateljica izpostavlja kot ključnega pri presoji utemeljenosti njenega predloga, se namreč po oceni Vrhovnega sodišča kljub morebitni delegaciji, ob (izkazanih podatkih o) ločeni obravnavi njihovih tožb pred istim sodiščem, ne bi v ničemer izboljšal.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

1. Predsednica Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu je na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) Vrhovnemu sodišču predlagala, da za obravnavanje dveh pravdnih zadev iz pristojnosti Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu in šestih gospodarskih pravdnih zadev iz pristojnosti Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu iz razlogov ekonomičnosti postopka določi, da je za zadevi iz pristojnosti okrajnega sodišča pristojno Okrajno sodišče v Mariboru, za zadeve iz pristojnosti okrožnega sodišča pa Okrožno sodišče v Mariboru.

2. V predlogu navaja, da gre za postopke v zadevah, v katerih je tožena stranka V., in v katerih tožniki uveljavljajo plačilo odškodnine iz istega škodnega dogodka (poplave na območju porečja reke Drave dne 5. 12. 2012). Ti postopki (po navedbah predsednice Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu) tečejo pred različnimi sodišči; zato zaradi spoštovanja načela ekonomičnosti predlaga, da o vseh zadevah odloča isto sodišče. Po navedbah predlagateljice bo namreč v postopkih potrebna pridobitev dragega izvedenskega mnenja, kar lahko oteži ali celo onemogoči strankam dostop do sodnega varstva. Obravnava vseh tovrstnih zadev pred enim sodiščem pa bi tudi omogočala združitev pravd (300. člen ZPP) ali izvedbo vzorčnega postopka (279.b člen ZPP).

3. Predlog za prenos pristojnosti z Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu na Okrožno sodišče v Mariboru ni utemeljen.

4. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Temeljni namen delegacije pristojnosti je torej smotrnost - ekonomičnost; v poštev pa pride predvsem takrat, kadar je utemeljeno pričakovati, da bo pri drugem sodišču postopek enostavnejši in cenejši kot pri sicer pristojnem sodišču.

5. Predvidena združitev več pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči, je lahko razlog za delegacijo pristojnosti,¹ vendar izjemoma, pri čemer za delegacijo pristojnosti ne zadošča le dejstvo, da je pravna podlaga obravnavanih postopkov isti škodni dogodek. Sama delegacija pristojnosti namreč ne pomeni avtomatično, da bodo vse pravdne zadeve obravnavane skupaj. Potrebna je še združitev pravd (300. člen ZPP), o kateri pa odloča zakoniti sodnik (23. člen Ustave Republike Slovenije in 14. do 17. člen Zakona o sodiščih). Da bi bil predlog za delegacijo, ki se utemeljuje s pričakovano združitvijo več zadev utemeljen, mora biti zato že v postopku odločanja po 67. členu ZPP razumno pričakovati, da bo prišlo do združitve pravd in s tem do ugodnih učinkov, ki jih združitev prinaša.² To pa pomeni, da mora predlagatelj navesti dovolj prepričljive razloge v prid združitvi zadev, če bi bilo zaradi delegacije pristojnosti zanje pristojno isto sodišče.

6. Tem zahtevam predlagateljica ni zadostila. Vse zadeve, glede katerih je bil na Vrhovno sodišče vložen predlog za prenos pristojnosti, se vodijo pri Okrajnem in Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, medtem ko stališča drugih sodišč, ki (tudi) odločajo o podobnih zadevah, Vrhovnemu sodišču niso znana. Predlagateljica v svojem predlogu ni izkazala, v kateri fazi so postopki pred drugimi sodišči; zlasti pa ne tega, ali je Okrožno sodišče v Mariboru, kamor je predlagan prenos pristojnosti, postopke, ki naj bi že tekli pred njim, morebiti združilo v skupno obravnavanje.³ S tem ni izkazala smotrnosti predlagane delegacije pristojnosti. Položaj tožnikov, ki ga predlagateljica izpostavlja kot ključnega pri presoji utemeljenosti njenega predloga, se namreč po oceni Vrhovnega sodišča kljub morebitni delegaciji, ob (izkazanih podatkih o) ločeni obravnavi njihovih tožb pred istim sodiščem, ne bi v ničemer izboljšal. V postopku bi se namreč še vedno pojavljalo vprašanje, povezano s pridobitvijo in učinki izvedenskega mnenja v drugih postopkih, česar z institutom prenosa pristojnosti ni mogoče obiti.

7. Tehtni razlogi, ki bi na podlagi 67. člena ZPP narekovali odstop od zakonsko predvidenega sistema pristojnosti, se v opisanih okoliščinah ne odražajo. Vrhovno sodišče je zato predlog kot neutemeljen zavrnilo.

-------------------------------
¹ Tako npr. sklep Vrhovnega sodišča I R 83/2000 z dne 26. 10. 2000.
² Tako tudi sklepi Vrhovnega sodišča III R 24/2007 z dne 13. 11. 2007, III R 38/2009 z dne 22. 9. 2009, III R 44/2009 z dne 22. 9. 2009 in drugi.
³ Iz priložene vloge odvetnice A.A., ki jo je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu prejelo 5. 12. 2017, celo izhaja, da postopki niso bili združeni (ne izhaja pa niti, da bi bil voden vzorčni postopek).

Datum zadnje spremembe:

05.02.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep III R 7/2018-3, enako tudi VSRS Sklep III R 6/2018-3, VSRS Sklep III R 5/2018-3, VSRS Sklep III R 4/2018-3, VSRS Sklep III R 3/2018-3
• VSRS Sklep I R 47/2017
• Sklep III R 11/2010