VSRS Sklep II Kr 30869/2017

Jedro

Državna tožilka ne obrazloži, v čem objektivne okoliščine, to je način izvršitve kaznivega dejanja, teža dejanja ali okoliščine, v katerih naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, utemeljujejo sklep o nevarnosti ponovitve. Le zatrjevanje, da je obdolženec v dveh kazenskih postopkih, kar je bistvo tožilkinega predloga za podaljšanje pripora v zvezi z nevarnostjo ponovitve kaznivega dejanja, pa tudi ne utemeljuje sklepanja o subjektivnih okoliščinah, ki so potrebne za presojo, ali je nevarnost ponovitve istovrstnega, to je specifičnega kaznivega dejanja, podana, saj državna tožilka ne navede nobenih povezovalnih okoliščin v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da nevarnost ponovitve kaznivega dejanja v predlogu ni obrazložena do te mere, da bi omogočala sklep o pripornem razlogu po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

Izrek

Obdolženemu M. B. se podaljša pripor iz pripornega razloga po 2. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku še za 15 dni, to je vključno do 27. 10. 2017 do 20.55 ure.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani teče zoper obdolženega M. B. preiskava zaradi kaznivih dejanj nasilništva po prvem odstavku 296. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena KZ-1. Obdolženec je v priporu iz pripornih razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Pripor teče od 12. 7. 2017 od 20.55 ure dalje. Obdolžencu je bil pripor podaljšan s sklepom senata okrožnega sodišča I Ks 30869/2017 z dne 8. 8. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 30869/2017 z dne 25. 8. 2017 do 12. 10. 2017 do 20.55 ure.

2. Okrožna državna tožilka je na podlagi določbe drugega odstavka 205. člena ZKP Vrhovnemu sodišču predlagala, da se obdolžencu podaljša pripor iz pripornih razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP še za mesec in petnajst dni. V predlogu navaja, da je tudi po zaslišanju prič v preiskavi še vedno podan utemeljen sum (kot zakonska podlaga za pripor), da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji. Meni, da sta še vedno podana oba priporna razloga, saj so še vedno podane okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi obdolženi v primeru, da bi prišel na prostost, oviral potek kazenskega postopka z vplivanjem na priče, podana pa je tudi nevarnost, da bi ponovil kaznivo dejanje. Poudarja, da iz do sedaj zbranih podatkov izhaja, da naj bi bil obdolženec nasilna oseba, ki grdo in ponižujoče ravna z dekleti, da je nasilen do svojih partnerk, jih pretepa in zlorablja mladoletna dekleta ter da ima težave z obvladovanjem jeze. V obravnavani zadevi naj bi bil do oškodovanke nasilen in iz obdolženčevega ravnanja je mogoče sklepati, da si podreja šibkejše od sebe tako v psihičnem kot tudi v fizičnem smislu. Poudarja, da je bil obdolženec spoznan za krivega s sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti zaradi kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, sodba pa še ni pravnomočna in da je v teku zoper obdolženca preiskava pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Ugotavlja, da obstajajo objektivni razlogi, zaradi katerih preiskovalna sodnica ni mogla zaključiti preiskave. Za oškodovanko še ni izdelano izvedensko mnenje klinične psihologinje. Odrejena izvedenka je sodišču sporočila, da je oškodovanko dvakrat vabila na klinično-psihološki pregled. Oškodovanka se iz različnih razlogov vabilom ni odzvala, zato jo je ponovno vabila na pregled za dne 7. 10. in 9. 10., ni pa gotovo, če se bo oškodovanka tokrat vabilu odzvala, zato izvedenka prosi za podaljšanje roka za izdelavo mnenja. Policisti so v poročilu o dopolnitvi kazenske ovadbe z dne 3. 10. 2017 navedli, da so zbrali obvestila še od dveh oseb, ki v zahtevi za preiskavo nista bili predlagani kot priči, zato je sodišču dne 6. 10. 2017 predlagala njuno zaslišanje. Ocenjuje, da bo v roku enega meseca in petnajst dni sodišče lahko končalo preiskavo in da bo tudi tožilstvo preučilo vse dokaze za sprejem odločitve.

3. O predlogu državne tožilke se je izjavil obdolženčev zagovornik, odvetnik M. S. Predlogu za podaljšanje pripora nasprotuje. Ocenjuje, da ni podlage za podaljšanje pripora iz navedenih pripornih razlogov. Državna tožilka po oceni zagovornika v predlogu ni obrazložila stališča, da je podan priporni razlog po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. V preiskavi so bile že zaslišane vse priče, ki jih je predlagalo tožilstvo. Dejstvo, da je treba zaslišati še dve priči, ki jih predlaga tožilstvo, pa ne predstavlja razloga za podaljševanje pripora zaradi nevarnosti vplivanja na priče. Tožilstvo ni niti navedlo niti pojasnilo razlogov, zaradi katerih je zaslišanje omenjenih dveh prič potrebno opraviti v preiskavi. Ocenjuje tudi, da tožilka zgolj pavšalno zatrjuje, da pri obdolžencu obstaja priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Odvrnitev nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1 bi bilo mogoče doseči tudi z milejšim ukrepom, kot sta hišni pripor ali prepoved približanja. Opozarja, da tožilka v predlogu kaznivega dejanja po tretjem odstavku 176. člena KZ-1 v zvezi z nevarnostjo ponovitve ne omenja in nevarnost ponovitve v zvezi s tem kaznivim dejanjem v predlogu ni konkretizirana.

4. Preiskovalna sodnica je v skladu z določbo tretjega odstavka 205. člena ZKP pri predložitvi predloga državne tožilke Vrhovnemu sodišču navedla, da je sodišče v preiskavi zaslišalo vse predlagane priče in pridobilo izvedensko mnenje izvedenke psihiatrinje za obdolženca. Odredilo je tudi izvedenstvo s področja klinične psihologije otrok in mladostnikov za oškodovanko. Sodna izvedenka N. B. je sporočila, da je oškodovanko že dvakrat vabila na klinično-psihološki pregled, ki pa so ga starši odpovedali, enkrat zaradi šolskih obveznosti oškodovanke, drugič pa zaradi njenega psihičnega stanja. Izvedenka bo oškodovanko ponovno vabila na pregled dne 7. 10. ali 9. 10, vendar ni gotovo, če se bo vabilu odzvala. Zato izvedenka prosi, za podaljšanje roka za izdelavo izvedenskega mnenja. Preiskovalna sodnica ocenjuje, da bo uspela preiskavo zaključiti v roku enega meseca in petnajstih dni.

5. Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, če zoper obdolženca teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega je po zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, podaljšati pripor še za tri mesece. Zoper obdolženega M. B. je uvedena preiskava tudi zaradi kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od šestih mesecev do osmih let. Formalni pogoj za podaljšanje pripora je tako podan.

6. Odločanje o podaljšanju pripora obsega presojo, ali so podani naslednji pogoji: utemeljen sum, da je obdolženi storil določeno kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje po tretjem odstavku 176. člena KZ-1, ki temelji na pravnomočnem sklepu o preiskavi, zaenkrat po izvedbi dokazov in procesnih dejanj, ki jih je opravila preiskovalna sodnica, še podan.

8. Nespremenjene ostajajo okoliščine, na podlagi katerih je ugotovljen priporni razlog po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Vrhovno sodišče po presoji sicer skopih razlogov v predlogu državne tožilke ugotavlja, da predlog še zadosti standardu zadostne obrazloženosti, da je mogoče ugotoviti, da bi obdolženec, če bi bil izpuščen na prostost, z vplivanjem na priče, predvsem na oškodovanko, oviral potek kazenskega postopka. Posebne okoliščine, ki jih zakon zahteva za presojo o pripornem razlogu so še vedno podane. Priporni razlog po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP je podan, če je izkazana upravičena bojazen, da bo obdolženec uničil sledove kaznivega dejanja, ali če posebne okoliščine kažejo na to, da bo oviral potek kazenskega postopka s tem, da bo vplival na priče, udeležence ali prikrivalce. V sklepu o preiskavi je ugotovljeno, da je oškodovanka mladoletna, šestnajstletno dekle, ki je pod močnim obdolženčevim vplivom, in naj bi jo obdolženec spravil v podrejen položaj. Kot izhaja iz razlogov sklepa o preiskavi, je bila oškodovanka ustrahovana, obdolženec naj bi bil nasilen do nje in naj bi jo popolnoma obvladoval oziroma imel pod kontrolo. V sklepu je tudi ugotovljeno, da naj bi bil obdolženec nasilen do svojih partnerk, grdo in ponižujoče ravnal z dekleti, tako da jih naj bi tudi obvladoval in kontroliral. Ravnanje obdolženca do oškodovanke ob dejstvu, da gre za mladoletnico, ki sama tudi izkazuje odvisnost od njega in naj bi mu bila podrejena, napotuje na sklep o realni nevarnosti vplivanja na oškodovanko, če bi bil obdolženec na prostosti. Takšno sklepanje utrjuje tudi dejstvo, da naj bi imel obdolženec povezavo tudi iz pripora z osebo po imenu B., ki naj bi bila v stiku z oškodovanko (izpovedbi oškodovankinih staršev). Sklep o preiskavi ugotavlja, da tudi drugi, ki so bili v tem postopku sicer že zaslišani kot priče, opisujejo obdolženca ali ga poznajo kot nasilno osebo. Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da na strani obdolženca obstajajo posebne okoliščine, ki dajejo realno podlago za sklepanje, da bo obdolženec vplival na priče in na tak način oviral kazenski postopek glede na obdolženčev način ravnanja, njegove stike in razmerje z oškodovanko, katere pravice naj bi bile z obravnavanim kaznivim dejanjem prekršene. Gre za neke konkretne okoliščine in konkretna ravnanja obdolženca, ki kažejo na možnost tudi nadaljnjega vplivanja v postopku, in s tem oviranja poteka kazenskega postopka. Zagovornikovo nasprotovanje podaljšanju pripora iz razloga koluzijske nevarnosti se po navedenem pokaže kot neutemeljeno.

9. Vrhovno sodišče pa se strinja z zagovornikom, da državna tožilka v predlogu ni navedla nikakršnih konkretnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevali presojo o pripornem razlogu po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Zgolj dejstvo, da je bil obdolženec do sedaj enkrat nepravnomočno kaznovan zaradi kaznivega dejanja grožnje in da zoper njega teče še kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1, ne utemeljuje sklepanja, da pri obdolžencu obstajajo tiste posebne objektivne in subjektivne okoliščine, ki utemeljujejo sklep o nevarnosti ponovitve specifičnega, to je istovrstnega kaznivega dejanja. Državna tožilka ne obrazloži v čem objektivne okoliščine, to je način izvršitve kaznivega dejanja, teža dejanja ali okoliščine, v katerih naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, utemeljujejo sklep o nevarnosti ponovitve. Le zatrjevanje, da je obdolženec že bil v kazenskih postopkih, oziroma da je v dveh kazenskih postopkih, kar je bistvo tožilkinega predloga za podaljšanje pripora v zvezi z nevarnostjo ponovitve kaznivega dejanja, pa tudi ne utemeljuje sklepanja o subjektivnih okoliščinah, ki so potrebne za presojo, ali je nevarnost ponovitve istovrstnega, to je specifičnega kaznivega dejanja, podana, saj državna tožilka ne navede nobenih povezovalnih okoliščin v zvezi s kaznivim dejanjem po tretjem odstavku 176. člena KZ-1. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da nevarnost ponovitve kaznivega dejanja v predlogu ni obrazložena do te mere, da bi omogočala sklep o pripornem razlogu po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

10. Državna tožilka tudi navaja, da je potrebno v preiskavi še pridobiti mnenje klinične psihologinje za oškodovanko, in da je potrebno zaslišati še dve priči. V predlogu ne pove kateri, navaja le, da je predlagala zaslišanje dveh prič. V pojasnilu preiskovalne sodnice o razlogih za podaljšanje pripora priči nista omenjeni. Iz navedb v predlogu državne tožilke in iz pojasnila preiskovalne sodnice izhaja, da je izvedba dokaza, to je izdelava izvedenskega mnenja, otežena. Oškodovanka se namreč vabilom izvedenke ne odziva in negotovo je tudi, ali se bo odzvala vabilom izvedenke v oktobru. Po določbi prvega odstavka 167. člena ZKP se v preiskavi zberejo tisti dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev ali naj se vloži obtožnica, ali ustavi postopek in dokazi, za katere obstaja nevarnost, da jih na glavni obravnavi ne bo mogoče ponoviti, ali bo njihova izvedba zvezana s težavami, kot tudi drugi dokazi, ki utegnejo biti koristni za postopek in je glede na okoliščine primera smotrno, da se izvedejo. V preiskavi se zberejo tisti dokazi, ki so potrebni za presojo ali naj državni tožilec vloži obtožnico oziroma sprejme eno izmed odločitev po drugem odstavku 184. člena ZKP. Pri trajanju pripora v preiskavi je vedno potrebno ocenjevati, ali je pripor sorazmeren, in pripor mora trajati najkrajši potrebni čas. Sodišče mora pri trajanju pripora v preiskavi presojati, ali je trajanje v skladu s pravico obdolženca do sojenja v razumnem roku. Vrhovno sodišče ob negotovem dejstvu, ali bo mogoče v preiskavi izdelati izvedensko mnenje za oškodovanko in ob upoštevanju, da preiskovalna sodnica izvedbe dokazov z obema pričama (o katerih državna tožilka ne pojasni, o čem naj bi izpovedovali), v pojasnilu katera procesna dejanja je potrebno še opraviti ne omenja (tako ni jasno, ali se preiskovalna sodnica s predlogom državne tožilke strinja ? prvi odstavek 177. člena ZKP), ugotavlja, da je za sprejem tožilske odločitve dovolj podaljšanje pripora za petnajst dni, to je vključno do 27. 10. 2017 do 20.55 ure. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je podaljšanje pripora za navedeni čas razumno in da pravica obdolženca do sojenja brez nepotrebnega odlašanja tako ne bo kršena.

Datum zadnje spremembe:

11.01.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba XI Ips 22366/2019
• VSRS Sklep II Kr 53718/2020
• VSRS Sklep II Kr 17550/2022