VSRS Sodba II Ips 123/2017

Jedro

Tožnica si je vse od prve zapuščinske obravnave prizadevala za uveljavitev svojega dednega deleža. Ta njena aktivnost, ki ustreza standardu, ki ga 365. člen OZ opredeljuje kot "vsako drugo upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev", je torej tisto, kar je pretrgalo zastaranje. Učinek tega pretrganja pa je tak, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje (in kar kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče), namreč, da v takih primerih začne zastaranje znova teči šele od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan (tretji odstavek 369. člena OZ).

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

III. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 1.492,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se zaradi prikrajšanja nujnega deleža tožnice v zapuščino po pokojnem A. A. vrne premoženje, ki je bilo predmet darilne pogodbe z dne 21. 2. 2005, sklenjene med A. A. kot darovalcem in toženko kot obdarjenko ter overjene pri notarju dne 2. 3. 2005, in ki obsega nepremičnine, navedene v izreku sodbe (I. točka izreka). Za del nepremičnin je odločilo, da se do 1/4 izbriše na tej podlagi vknjižena lastninska pravica toženke ter v tem deležu vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje (II. točka izreka). Tožbeni zahtevek za razveljavitev navedene darilne pogodbe je zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je še o pravdnih stroških (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Priglaša revizijske stroške.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki predlaga njeno zavrnitev in priglaša revizijske stroške.

Ugotovljeno dejansko stanje

5. Zapustnik, ki je oče pravdnih strank, je umrl dne 13. 3. 2005. Z darilno pogodbo z dne 2. 3. 2005 je večino svojega premoženja prenesel na toženko.

6. Tožnica si je vse od prve zapuščinske obravnave, ki je bila opravljena dne 7. 12. 2005, prizadevala za uveljavitev svojega dednega deleža.

7. Dne 14. 2. 2006 je vložila tožbo zaradi neveljavnosti oporoke in neveljavnosti darilne pogodbe.

8. Na naslednjem naroku za zapuščinsko obravnavo, dne 6. 11. 2009, je podala izjavo, da uveljavlja nujni delež, ki ji ga je toženka tudi priznala.

9. Tožnica je zato dne 21. 2. 2012 zapuščinskemu sodišču predlagala, naj pripravi izračun njenega nujnega deleža.

10. Ker do dednega dogovora ni prišlo, je tožnica v zapuščinskem postopku dne 16. 1. 2013 podala zahtevo za vrnitev daril v zapuščino in po napotitvenem sklepu zapuščinskega sodišča dne 3. 7. 2014 vložila še tožbo za vrnitev daril v zapuščino.

Navedbe v revizijskem postopku

11. Revidentka meni, da je tožbeni zahtevek zastaran, kajti po toženkinem priznanju tožničine pravice do nujnega deleža v zapuščinskem postopku naj bi triletni zastaralni rok znova začel teči in naj bi se iztekel najkasneje 2. 2. 2013, torej pred vložitvijo tožbe dne 3. 7. 2014. Sodišču druge stopnje očita tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 13. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku¹ (v nadaljevanju ZPP), ker naj bi se v zvezi z zastaranjem zgolj sklicevalo na pojasnila prvostopenjskega sodišča in ker samo ni "dodalo nič novega".

12. Tožnica v odgovoru na revizijo navaja, da do zastaranja ni prišlo, saj naj bi si za uveljavitev nujnega deleža prizadevala že vse od razglasitve oporoke na prvi zapuščinski obravnavi, tek zastaralnega roka naj bi bil večkrat pretrgan, nazadnje 6. 11. 2009, ko je na zapuščinski obravnavi podala izjavo, da uveljavlja nujni delež, tožbo za vrnitev daril v zapuščino pa je vložila v roku, ki ji ga je določilo zapuščinsko sodišče, potem ko ni bil dosežen dedni dogovor.

O utemeljenosti revizije

13. Revizija ni utemeljena.

14. Zahtevek za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža je podvržen zastaranju. Zakon o dedovanju² v 41. členu, ki nosi naslov "Zastaranje tožbe", določa, da se zmanjšanje oporočnih razpolaganj lahko zahteva v treh letih od razglasitve oporoke, vrnitev daril pa v treh letih od zapustnikove smrti oziroma od dneva, ko je postala pravnomočna odločba o njegovi razglasitvi za mrtvega oziroma odločba, s katero se ugotavlja njegova smrt. To pomeni, da se za vsa vprašanja v zvezi z zastaranjem tega zahtevka uporabljajo splošne določbe o zastaranju terjatev, ki so umeščene v Obligacijski zakonik³ (v nadaljevanju OZ). Med temi določbami so tudi pravila o pretrganju zastaranja, med njimi določba 365. člena OZ, po kateri se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. V obravnavanem primeru je treba zato odgovoriti na vprašanje, kakšen učinek na zastaranje in na tek zastaralnega roka je imelo tožničino prizadevanje za uveljavitev svojega dednega deleža v zapuščinskem postopku in nato njena izjava na zapuščinski obravnavi dne 6. 11. 2009, da uveljavlja nujni delež, ter kakšen pomen ima toženkino priznanje le-tega.

15. Revidentka ne oporeka temu, da je z vlogo z dne 1. 2. 2010 pripoznala tožničino pravico do nujnega deleža ter da je bilo s tem zastaranje pretrgano. Meni pa, da je njen zahtevek za vračanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža kljub temu zastaral, ker je tožnica tožbo vložila šele 3. 7. 2014.

16. Res je, da začne po pretrganju zastaranje znova teči (prvi odstavek 369. člena OZ), in res je tudi, da zastaranje, pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začne teči znova od pripoznave. Tako gledano, bi bila tožba, vložena 3. 7. 2014, res že onkraj triletnega zastaralnega roka. Vendar revizija spregleda, da si je tožnica že pred tem, vse od prve zapuščinske obravnave prizadevala za uveljavitev svojega dednega deleža. Ta njena aktivnost, ki ustreza standardu, ki ga 365. člen OZ opredeljuje kot "vsako drugo upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev", je torej tisto, kar je pretrgalo zastaranje.⁴ Učinek tega pretrganja pa je tak, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje (in kar kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče), namreč, da v takih primerih začne zastaranje znova teči šele od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan (tretji odstavek 369. člena OZ). To pomeni, da ugovor zastaranja ni utemeljen.

17. Pravilnim razlogom sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora zastaranja pritožbeno sodišče ni imelo kaj dodati. Zato se je smelo sklicevati na to, kar je v točki 12 svoje sodbe povedalo že sodišče prve stopnje.⁵

Odločitev o reviziji

18. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

Revizijski stroški

19. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP revizijsko sodišče odloči tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker toženka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP, sama krije svoje revizijske stroške (II. točka izreka), medtem ko mora tožnici povrniti njene stroške revizijskega postopka (III. točka izreka). Ti so odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi in znašajo skupaj 1.492,00 EUR. Od priglašenih 1.574,00 EUR za nagrado za postopek z revizijo po tar. št. 3300 je revizijsko sodišče tožnici priznalo 1.472,00 EUR, saj vrednost spornega predmeta v zadevi ne presega 65.000 EUR. Priznalo ji je tudi 20,00 EUR za pavšal za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002. Stroška morebitnega DDV tožnica ni priglasila.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami.
² Ur. l. SRS, št. 15/1976 s spremembami in dopolnitvami.
³ Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami in dopolnitvami.
⁴ Vrhovno sodišče se je že večkrat izreklo, da temu standardu ustreza tudi dedičevo uveljavljanje nujnega deleža v zapuščinskem postopku. Prim sklep št. II Ips 494/92 z dne 10. 2. 1993, sodbo št. II Ips 242/97 z dne 17. 9. 1998, sodbo št. II Ips 388/2010 z dne 5. 5. 2011, t. 10, in sodbo št. II Ips 107/2013 z dne 26. 11. 2014, t. 7.
⁵ Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. 373/97 z dne 22. 2. 2001, t. 9, sklep št. Up-91/01 z dne 21. 1. 2002, sklep št. Up-458/02 z dne 13. 11. 2003 in številne druge.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSC sodba Cp 124/2013
• VSL sklep II Cp 549/2016
• Sodba II Ips 143/93