<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba II Ips 156/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:II.IPS.156.2017
Evidenčna številka:VS00005983
Datum odločbe:16.11.2017
Opravilna številka II.stopnje:VSM Sodba in sklep I Cp 975/2016
Datum odločbe II.stopnje:25.11.2016
Senat:Anton Frantar (preds.), Jan Zobec (poroč.), dr. Ana Božič Penko, Tomaž Pavčnik, mag. Rudi Štravs
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - plačilo skupnih dolgov

Jedro

Ker je bila kupnina, dobljena s prodajo skupnega premoženja, porabljena za poplačilo skupnih dolgov, je ni več - ne v premoženjski sferi strank kot skupno premoženje niti v toženčevi posesti. Zato tožnica od toženca ne more zahtevati naj ji izplača zatrjevanemu deležu na skupnem premoženju sorazmeren del te kupnine.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Pravdni stranki sta s tožbo in z nasprotno tožbo zahtevali ugotovitev, da v njuno skupno premoženje sodi več nepremičnin oz. solastniških deležev na njih, poslovni delež v gospodarski družbi A., d. o. o., kupnina od prodaje nepremičnine v Avstriji v znesku 85.000,00 EUR, ter vpis ustreznega deleža pri spornih nepremičninah in poslovnem deležu na njuno ime. Tožnica (po nasprotni tožbi toženka, v nadaljevanju tožnica) je zahtevala še plačilo 56.666,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 8. 2004, kar predstavlja njenemu zatrjevanemu deležu na skupnem premoženju sorazmeren del prejete kupnine za prodano nepremičnino v Avstriji. Zatrjevala in zahtevala je namreč tudi svoj nadpolovični delež na skupnem premoženju, in sicer v višini 2/3, toženec (po nasprotni tožbi tožnik, v nadaljevanju toženec) pa prav tako, in sicer v višini 9/10.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v skupno premoženje sodijo nepremičnine oz. solastniški deleži na njih, poslovni delež v gospodarski družbi A., d. o. o., in kupnina od prodaje nepremičnine v Avstriji v znesku 85.000,00 EUR. Določilo je polovične deleže pravdnih strank na skupnem premoženju, v delu, s katerim sta zahtevali višje deleže, pa je njuna tožbena zahtevka zavrnilo. Zavrnilo je tudi zahtevka za vpis lastninske pravice pri spornih nepremičninah in pri poslovnem deležu ter zahtevek za plačilo 56.666,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 8. 2004. Odločilo je, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka.

3. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo tožničini pritožbi in odločitev sodišča prve stopnje glede zavrnitve njenega zahtevka za vpis lastninske pravice pri spornih nepremičninah ter poslovnem deležu na njeno ime razveljavilo, saj je bilo o tem že predhodno pravnomočno odločeno. Glede ugotovljenega obsega skupnega premoženja in deležev pravdnih strank na njem ter posledično glede stroškov postopka je izpodbijano odločitev razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem delu pa je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo zavrnitev zahtevka za plačilo 56.666,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo.

4. Revizijsko sporna je le odločitev sodišč nižjih stopenj, da tožnica nima pravice do plačila zahtevanega denarnega zneska, ki sta jo utemeljili na ugotovljenem dejanskem stanju:

- V času trajanja zakonske zveze sta pravdni stranki med drugim kupili tudi stanovanjsko hišo v Avstriji.

- S prodajno pogodbo z dne 30. 7. 2004 sta pravdni stranki hišo prodali za 85.000,00 EUR.

- Kupnina je bila v celoti porabljena za plačilo skupnih dolgov. Delno je bil s to kupnino poravnan njun skupni dolg do Banke, izvirajoč iz kredita, namenjenega za nakup te nepremičnine (40.653,93 EUR), v preostanku pa je bilo pri isti banki pokrito še negativno stanje na računu gospodarske družbe pravdnih strank, registrirane v Avstriji (44.346,07 EUR).

Povzetek revizijskih navedb

5. Tožnica predlaga spremembo izpodbijane odločitve, podrejeno pa razveljavitev sodb obeh sodišč nižjih stopenj in ponovno sojenje. Zahteva povračilo stroškov vložene revizije.

Povzema dosedanji potek postopka in določbe zakonodaje, ki so po njeni oceni odločilne. Zaključek pritožbenega sodišča v izpodbijanem delu je zanjo presenetljiv, saj je sicer v preostalem delu pritrdilo njenemu očitku o zmotnosti dokazne ocene sodišča prve stopnje. Ta po njeni oceni vodi tudi do zmotne ugotovitve, da je toženec prejeto kupnino porabil za poplačilo skupnih obveznosti. Opozarja, da je nasprotno dokazala v svoji izpovedbi in z listinami ter da je odločitev sodišča prve stopnje obremenjena s tako hudo kršitvijo določb pravdnega postopka, da je pritožbeno sodišče ne bi smelo samo odpraviti. Za njeno odpravo bi bilo treba vsaj ponovno zaslišati pravdni stranki, saj bi sodišče prve stopnje lahko le na ta način sledilo nadaljnjemu napotku pritožbenega sodišča, da je treba njune deleže na skupnem premoženju presojati enotno in celovito. Odločitev, ki se opira na preuranjen in napačen zaključek, pa ji po njenem mnenju krši tudi ustavno zavarovane pravice, predvsem pravici do enakosti (14. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju Ustave) in do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pa tudi pravici do sodnega varstva (23. člen Ustave) in do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

6. Toženec na vročeno revizijo odgovarja. Predlaga njeno zavrnitev in zahteva povračilo stroškov odgovora.

Ocenjuje, da izvedeni dokazi potrjujejo ugotovljeno, da je bila dobljena kupnina v celoti porabljena za pokritje skupnih obveznosti pravdnih strank, in da ima izpodbijana sodba o tem jasne ter prepričljive razloge. Pa tudi ni v nasprotju s tem, da se bo o deležih pravdnih strank še sodilo. Morebiten višji delež bo pravdni stranki dal tudi pravico do večjega deleža koristi, pridobljenih v zameno za porabljeno kupnino. Opozarja na dolgotrajno pravdanje, za katerega tožnica ne bi smela imeti brezplačne pravne pomoči.

O utemeljenosti revizije

7. Revizija ni utemeljena.

8. Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s kasnejšimi spremembami, v nadaljevanju ZPP1), je naloga revizijskega sodišča v tem primeru nadvse enostavna. Ob neizpodbojni ugotovitvi, da je bila kupnina od prodane nepremičnine v Avstriji v znesku 85.000,00 EUR v celoti porabljena za poplačilo skupnih dolgov - za dolg iz kreditne pogodbe, po kateri sta bili kreditojemalki obe stranki, in kritje negativnega stanja na računu v Avstriji registrirane gospodarske družbe, katere družbenika sta obe stranki (B. m.b.H.) - je odgovor na vprašanje, ali omenjena kupnina še spada v skupno premoženje strank,2 lahko samo negativen. Ker je bila ta kupnina porabljena za poplačilo skupnih dolgov, je pač ni več - ne v premoženjski sferi strank niti v toženčevi posesti. In ker je ni, tožnica od toženca ne more zahtevati, naj ji izplača zatrjevanemu deležu na skupnem premoženju sorazmeren del te kupnine. S tem, ko je bila kupnina od prodaje nepremičnine v celoti porabljena za poplačilo skupnih dolgov, je prenehala biti del skupnega premoženja strank.

9. Zavrnitev tožničinega zahtevka za izročitev sorazmernega dela te kupnine zato ni v nasprotju z načelom pravne celovitosti skupnega premoženja, po katerem je treba skupno premoženje in prispevke strank k nastanku tega premoženja obravnavati hkrati in celovito.3 Kupnina, ki je ni več, ker je bila porabljena, je pač prenehala biti skupno premoženje - in se zato nanjo, logično, tudi ne razteza načelo pravne celovitosti skupnega premoženja.

10. Končno je neutemeljen tudi očitek o protislovnosti izreka, ko tožnica opozarja, da je sodišče prve stopnje v točki I izreka svoje sobe ugotovilo, da spada v skupno premoženje tudi omenjena kupnina v znesku 85.000,00 EUR, medtem ko je z izpodbijanim delom sodbe zahtevek za izročitev dela te kupnine (56.666,00 EUR) zavrnilo. Revizija ima glede tega sicer prav, vendar pozablja, da je pritožbeno sodišče sodbo prve stopnje razveljavilo tudi v točki I izreka. Zato tudi ni več očitanega protislovja.

Odločitev o reviziji in revizijskih stroških

11. Ker revizijski razlogi niso utemeljeni, je Vrhovno sodišče tožničino revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

12. Odločitev o revizijskih stroških pa je pridržalo za končno odločbo, saj bosta sodišči prve in druge stopnje o obsegu skupnega premoženja in deležih pravdnih strank na njem še razpravljali (smiselno prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 164. členom ZPP).

-------------------------------
1 Vrhovno sodišče je uporabilo besedilo zakona pred novelo ZPP-E. Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo pred uveljavitvijo novele 14. 9. 2017.
2 Le obstoječe premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje, prim. drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 15/1976 s kasnejšimi spremembami - ZZZDR).
3 Prim. sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 399/1999 z dne 2. 3. 2000, katere jedro se glasi: "Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja". Enako jedro, povzeto iz točke 7 obrazložitve, vsebuje sodba II Ips 939/2008 z dne 26. 11. 2009.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 51, 51/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzNjg2