VSRS Sklep II Ips 5/2017

Jedro

Iz revizije je jasno razvidno, da toženec izpodbija le odločitev višjega sodišča v delu, ki se nanaša na zvišanje ugotovljenega tožničinega deleža iz 1/4 na 1/2. To pa pomeni, da znaša vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe manj kot 25.000,00 EUR (torej manj kot 1/2 od 50.000,00 EUR) in zato ne presega praga za dovoljenost revizije po drugem odstavku 367. člena ZPP.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Vsaka stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da spadajo v skupno premoženje: sedem premičnin (osebni avtomobil ter strojna mehanizacija in oprema za pridelavo vina) in dve nepremičnini, parc. št. 51/1 k. o. ... in parc. št. 168/1 k. o. ..., ki v naravi predstavljata vinograda. Ugotovilo je, da znaša tožničin delež na skupnem premoženju 1/4. V preostalem delu, ki se je nanašal predvsem na ugotovitev, da spadajo v skupno premoženje tudi investicije v nepremičnine, ki spadajo v toženčevo posebno premoženje in premoženje njegovih staršev, in na povrnitev zneska investicij v višini 100.000,00 EUR, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je tudi umik tožbe v delu, ki se je nanašal na plačilo 50.000,00 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi delno ugodilo. Spremenilo je sodbo tako, da je ugotovilo, da znaša njen delež na skupnem premoženju 1/2.

3. Toženec je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo, v kateri izpodbija ugotovitev sodišča druge stopnje glede višine tožničinega deleža na skupnem premoženju in pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da znaša ta delež samo 1/4 (in ne 1/2).

4. Tožnica je vložila odgovor na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Če tega zneska ne presega, presega pa 2.000,00 EUR in zakon ne določa, da revizije ni, pa je dovoljena, če je predhodno dopuščena (tretji in četrti odstavek 367. člena ZPP). Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP).

7. Tožnica je v tožbi zahtevala plačilo 150.000,00 EUR. Naknadno, v vlogi z dne 10. 10. 2012 (l. št. 27), je tožnica postavila še ugotovitveni zahtevek v zvezi s tem, katere premičnine in nepremičnine spadajo v skupno premoženje zakoncev, ter da je njen delež na skupnem premoženju 1/2. Kot vrednost ugotovitvenega zahtevka je navedla 50.000,00 EUR (l. št. 53), zahtevek za plačilo 50.000,00 EUR pa je umaknila.

8. Iz revizije je jasno razvidno, da izpodbija toženec zgolj odločitev višjega sodišča v delu, ki se nanaša na zvišanje ugotovljenega tožničinega deleža iz 1/4 na 1/2. To pa pomeni, da znaša vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe manj kot 25.000,00 EUR (torej manj kot 1/2 od 50.000,00 EUR) in zato ne presega praga za dovoljenost revizije po drugem odstavku 367. člena ZPP. Tožnica namreč ni uspela s celotnim ugotovitvenim zahtevkom, za katerega je navedla vrednost 50.000,00 EUR, saj je sodišče zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da spadajo v skupno premoženje tudi investicije v nepremičnine, ki so posebno premoženje toženca oziroma premoženje njegovih staršev. V zvezi s tožnikovimi navedbami, da je tožnica tožbeni zahtevek ovrednotila na 100.000,00 EUR, pa sodišče pojasnjuje, da je tožnica postavila zahtevek za plačilo tega zneska, ki pa je bil v celoti zavrnjen. Zato višina zahtevka za plačilo ni upoštevna za ugotovitev vrednosti izpodbijanega (ugotovitvenega) dela sodbe.

9. Toženčeva revizija torej po samem zakonu ni dovoljena, predhodno pa ni bila dopuščena. Zato ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člena ZPP).

10. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. člena ZPP. Toženec z revizijo ni uspel, zato po načelu uspeha sam nosi stroške revizijskega postopka, vsebinski odgovor tožnice na revizijo pa glede na naravo odločitve ni bil potreben.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• Sklep II Ips 413/2008
• Sklep III Ips 41/2009
• Sklep II Ips 707/2009, enako tudi VS RS Sklep II Ips 846/2009, VS RS Sklep II Ips 760/2009, VS RS Sklep II Ips 685/2009, VS RS Sklep II Ips 490/2009