<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II DoR 39/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:II.DOR.39.2017
Evidenčna številka:VS00005927
Datum odločbe:15.06.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VSL I Cp 2125/2016
Datum odločbe II.stopnje:07.12.2016
Senat:Anton Frantar (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), Tomaž Pavčnik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - priposestvovanje - dobra vera - napake volje - zmota - status zemljišča - ustaljena sodna praksa - lastninjenje - pravica do zasebne lastnine

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zmota o namembnosti kmetijskih zemljišč, ki so se lastninila po ZLPP ali ZSKZ, izključuje dobro vero in možnost pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem.

Izrek

I. Plačilni nalog se razveljavi in se ugotovi, da je taksa že plačana.

II. Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zmota o namembnosti kmetijskih zemljišč, ki so se lastninila po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij ali Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč, izključuje dobro vero in možnost pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem.

Obrazložitev

Glede odločitve pod I. točko izreka

1. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije. Po prejemu plačilnega naloga za plačilo takse zanj je predlagala oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje je s sklepom 17. 2. 2017 razveljavilo plačilni nalog in toženo stranko delno oprostilo plačilo sodne takse tako, da mora plačati 44,00 EUR. V skladu s tem sklepom je bil 20. 3. 2017 izdan plačilni nalog za plačilo takse za predlog za revizijo. Ker pa je tožena stranka že 9. 3. 2017, torej še pred izdajo plačilnega naloga plačala takso v skladu s sklepom o delni oprostitvi plačila sodnih taks, je bilo treba izdani plačilni nalog razveljaviti in ugotoviti, da je taksa že plačana (tretji odstavek 34.a člena Zakona o sodnih taksah).

Glede odločitve pod II. točko izreka

2. Tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je sodišče druge stopnje zavrnilo njeno pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je ugotovilo, da je tožeča stranka lastnica v izreku sodbe navedenih parcel. Navaja, da je obrazložitev sicer skladna s sodno prakso Vrhovnega sodišča, a meni, da gre sodna praksa glede dobrovernosti "nekoliko predaleč". Tako stališče krši z ustavo zagotovljeno pravico do zasebne lastnine. Ključno je, da tožena stranka ni vedela, da imajo zemljišča status kmetijskih zemljišč, zaradi česar tudi ni mogla vedeti, da so nepremičnine predmet lastninjenja po drugih zakonih. Nepremičnine je uporabljala vrsto let, nikoli kot kmetijska, predlagani dokazi v zvezi z vedenjem o namembnosti zemljišč pa sploh niso bili izvedeni. Glede priposestvovanja je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Tožena stranka predlagala tudi izključitev predsednika Vrhovnega sodišča, o čemer bi morala odločati občna seja tega sodišča. Tudi glede tega vprašanja je vložila pritožbo, saj posebna pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev ni dopustna, pritožbeno sodišče pa je zavzelo stališče, da to ne more biti predmet pritožbene presoje. Predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

1. Ali je lahko odločitev Vrhovnega sodišča RS o zavrnitvi predloga tožene stranke za izločitev vseh sodnikov v državi, tj. tudi predsednika Vrhovnega sodišča RS, predmet pritožbene presoje?

2. Ali je zmota o namembnosti zemljišča v primeru, če zemljišče nikoli v preteklosti (več desetletij zapovrstjo) ni uporabljalo kot kmetijsko zemljišče, pač pa za opravljanje osnovne gospodarske dejavnosti pravne osebe, ki je imela na teh zemljiščih pravico uporabe, lahko opravičljiva (v smislu, da bi bila oseba, ki bi bila v takšni zmoti lahko dobroverna tudi po uveljavitvi zakona, ki bi lastninsko pravico na tem zemljišču podeljeval tretji osebi)?

3. Ali je lahko posameznik oziroma pravna oseba v primeru uveljavitve zakona, na podlagi katerega lastninska pravica na posameznih nepremičninah, ki jih ima v času uveljavitve tega zakona v svoji posesti ta posameznik oziroma pravna oseba in na katerih je imel po prejšnjih predpisih pravico uporabe ta posameznik oziroma pravna oseba, preide na tretjo osebo, še vedno v dobri veri, čeprav je v zmoti glede namembnosti posameznega zemljišča in posledično ne ve, da je na posameznih nepremičninah država dobila lastninsko pravico na podlagi zakona?

3. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so pogoji za revizijo iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku podani glede drugega in tretjega vprašanja, ki pa ju je preoblikovalo v relevantno pravno vprašanje, razvidno iz izreka. V tem obsegu je zato revizijo dopustilo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a, 367c

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzMzk0