VSRS Sodba Uv 5/2017

Jedro

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je izpolnjen med strankama v tem upravnem sporu sporni pogoj za potrditev predlagane kandidature in uvrstitve seznama elektorjev kot zakonitih. Ker pa ostali pogoji za pozitivno odločitev o navedenih predlogih v postopku volitev v Državni svet še niso bili preverjeni ter ugotovljeni s strani DVK, je Vrhovno sodišče pritožbi pritožnice ugodilo, izpodbijano odločbo DVK odpravilo in vrnilo zadevo DVK v ponoven postopek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločba Državne volilne komisije, št. 041-31/2017-2-1 z dne 27. 10. 2017, se odpravi in se zadeva vrne Državni volilni komisiji v ponovni postopek.

II. Državna volilna komisija mora izdati novo odločbo v 48 urah od prejema te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Državna volilna komisija (v nadaljevanju DVK) na podlagi 10. člena in prvega odstavka 12. člena Zakona o državnem svetu (v nadaljevanju ZDSve) v zvezi s 56. členom Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) odločila, da se zavrneta pritožničina predloga kandidature A. A. za člana Državnega sveta - predstavnika za področje raziskovalne dejavnosti (1. točka izreka) in seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve članov Državnega sveta - predstavnika za področje raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju seznam elektorjev, 2. točka izreka).

2. DVK je svojo odločitev sprejela na podlagi preizkusa zakonitosti vloženih predlogov, v katerem je bilo ugotovljeno, da sta bila kandidatura in seznam elektorjev vložena pravočasno, vendar pa nista bila določena skladno s pravili pritožnice (predlagateljice). DVK je ugotovila, da Upravni odbor pritožnice, ki je kot pristojni organ skladno s Pravili Slovenske inženirske zveze (v nadaljevanju Pravila) določil navedene predloge, o tem ni odločil s predpisano večino članov, kot izhaja iz 18. člena Pravil.¹ Iz zapisnika seje Upravnega odbora z dne 17. 10. 2017 namreč izhaja, da je po polurni prekinitvi seje Upravni odbor odločil ob navzočnosti 11 delegatov, čeprav bi po navedeni določbi Pravil moralo biti za sklepčnost Upravnega odbora navzočih najmanj 13 delegatov, ki tvorijo večino vseh članov Upravnega odbora. Pravila pritožnice pa ne vsebujejo določbe, da se lahko potrebni kvorum Upravnega odbora za odločanje zmanjša na navedeni način (po polurnem čakanju). Ker je o predlogih torej odločil organ pritožnice, ki skladno s pravili pritožnice ni bil sklepčen, je DVK navedena predloga zavrnil.

3. Pritožnica je zoper navedeno odločbo DVK dne 8. 11. 2017 (ob 14.15 uri) vložila pravočasno pritožbo. Predlaga, da Vrhovno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da dovoli kandidaturo predlaganega kandidata za člana Državnega sveta ter da dovoli uvrstitev seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve članov Državnega sveta - predstavnika za področje raziskovalne dejavnosti. Podredno predlaga, da se pritožbi ugodi in zadeva vrne DVK v ponovno odločanje.

4. Pritožba je bila posredovana v odgovor DVK, ki je sporočila, da odgovora ne podaja, posredovala pa je seznam potrjenih kandidatur in seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve članov Državnega sveta - predstavnika za področje raziskovalne dejavnosti z dne 30. 10. 2017, ki ju je DVK sestavila oziroma določila na svoji 15. seji dne 27. 10. 2017.

K I. točki izreka:

5. Pritožba je utemeljena.

6. Po določbi 15. člena ZDSve kandidate za člane Državnega sveta določijo interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti v skladu s svojimi pravili, po določbi14. člena ZDSve pa interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti izvolijo svoje predstavnike v volilno telo v skladu s svojimi pravili. V navedenih zadevah torej odločajo interesne organizacije skladno s svojimi internimi akti, ki opredeljujejo za to pristojne organe in po postopku, ki je v teh aktih določen.

7. Med strankama je nesporno, da je pritožnica interesna organizacija v smislu 14. in 15. člena ZDSve. Prav tako je v predmetnem postopku nesporno, da med navedena pravila interesnih organizacij sodijo tudi Pravila pritožnice, ki so bila DVK predložena v postopku odločanja o predlagani kandidaturi in na katera se je DVK tudi sklicevala pri sprejetju svoje odločitve. Pritožnica pa v pritožbi utemeljuje, da je odločitev DVK, ki temelji na uporabi navedenih Pravil, nepravilna, saj DVK ni upoštevala, da je način odločanja pritožnice temeljil tudi na določbi 7. člena Poslovnika upravnega odbora (sprejetega na podlagi 19. člena Pravil dne 6. 6. 2002, v nadaljevanju Poslovnik), ki ga svoji pritožbi tudi prilaga.

8. V predmetnem volilnem sporu odloča Vrhovno sodišče ob primerni uporabi določb zakona o upravnih sporih (četrti odstavek 105. člena ZVDZ), torej na podlagi primerne uporabe Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navedeni Poslovnik (sicer interni akt pritožnice) tako v smislu ZUS-1 pomeni novo dejstvo oziroma dokaz, ki ga pritožnica v postopku pred DVK ni predložila. Iz izpodbijane odločbe je sicer razvidno, da je tudi DVK ugotovila, da se je v utemeljitev svojega načina odločanja pritožnica v svojih aktih (zapisniku seje) sklicevala na "statut", ki v postopku DVK kot akt ni bil predložen, vendar pa DVK v zvezi s tem pritožnice ni pozvala k izjavi o navedenem dejstvu oziroma njegovi razjasnitvi, temveč je navedeno ovrednotila zgolj z vidika predloženih Pravil pritožnice. Pritožnici v postopku pred DVK ob navedeni ugotovitvi pomanjkljivosti pri odločanju Upravnega odbora ni bila zagotovljena možnost izjave v zvezi z njimi, da bi se do navedenega lahko opredelila in nanjo tudi ustrezno odreagirala s podajo ustreznih navedb in dokazov (torej Poslovnika). Zato po presoji Vrhovnega sodišča pri predložitvi Poslovnika šele v predmetnem pritožbenem postopku ne gre za nedovoljeno tožbeno novoto v upravnem sporu (tretji odstavek 20. člena, 52. člen ZUS-1). V skladu z 22. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) Vrhovno sodišče šteje, da je bila možnost izjave kot ustavne procesne pravice zagotovljena pritožnici v tem upravnem sporu na način, da je lahko navedeno dejstvo oziroma dokaz predložila po seznanitvi s stališči iz odločbe DVK v predmetnem pritožbenem postopku.

9. V tem upravnem sporu je sporno, ali sta bila pritožničina sicer pravočasna predloga kandidature in seznama elektorjev določena skladno s pravili pritožnice (14. in 15. člen ZDSve). Med strankama ni sporno, da je navedeni Poslovnik poleg Pravil interni akt, ki sodi med pravila pritožnice kot interesne organizacije v smislu citiranih določb ZDSve in da ga je treba uporabiti v postopku odločanja o potrditvi predlogov pritožnice, saj teh dejstev DVK ni prerekala s podajo ustreznih navedb v odgovoru na pritožbo. Tako je za presojo v tem sporu pomembno, da je v 7. členu Poslovnika določeno, da je Upravni odbor pritožnice sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica njegovih članov, sklepa pa se z večino glasov članov Upravnega odbora (prvi odstavek), poleg tega pa tudi, da če ni prisotnih več kot polovica članov, se šteje seja za sklepčno, v kolikor predsednik odredi polurno čakanje; po tem času se izvede seja ob navzočnosti prisotnih članov, vendar ne manj kot dveh članov (drugi odstavek).

10. Glede na navedeno je mogoče pritrditi pritožnici, da v predmetni zadevi Poslovnik ureja način odločanja, s katerim je mogoče sprejeti veljavno odločitev tudi v večini, kot je bila s strani Upravnega odbora ugotovljena na seji dne 17. 10. 2017, torej na seji, na kateri sta bila določena sporna predloga kandidature in seznama elektorjev. Glede na predloženi dokaz (zapisnik seje Upravnega odbora) Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da je Upravni odbor pritožnice o navedenih predlogih odločil ob zadostnem številu članov in da je bil torej sklepčen (po preteku pol ure je o predlogu glasovalo in ga soglasno potrdilo vseh 11 navzočih članov, točka 7 zapisnika).

11. Vrhovno sodišče je zato ugotovilo, da je izpolnjen med strankama v tem upravnem sporu sporni pogoj za potrditev predlagane kandidature in uvrstitve seznama elektorjev kot zakonitih. Ker pa ostali pogoji za pozitivno odločitev o navedenih predlogih v postopku volitev v Državni svet še niso bili preverjeni ter ugotovljeni s strani DVK, je Vrhovno sodišče pritožbi pritožnice ugodilo, izpodbijano odločbo DVK odpravilo in vrnilo zadevo DVK v ponoven postopek (2. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

12. Za zagotovitev učinkovitega varstva volilne pravice je Vrhovno sodišče odločilo, da mora DVK o zadevi ponovno odločiti v roku 48 ur od prejema te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V novem postopku je DVK vezana na pravna stališča Vrhovnega sodišča, ki izhajajo iz te sodbe, ter na v tem postopku s strani Vrhovnega sodišča ugotovljena dejstva, na katerih temelji ta odločitev.² DVK bo torej pri svojem odločanju morala izhajati iz presoje, da je bil Upravni odbor pritožnice na svoji seji dne 17. 10. 2017, torej na seji, na kateri sta bila določena sporna predloga kandidature in seznama elektorjev, sklepčen (10. točka obrazložitve). Če bo DVK ugotovila, da so za potrditev kandidature in vpis v seznam elektorjev na podlagi pritožničinih predlogov izpolnjeni vsi nadaljnji predpisani pogoji, bo morala o tem v navedenem roku izdati ustrezno pozitivno odločbo, za zagotovitev zakonitosti volitev v Državni svet pa ustrezno določiti oziroma spremeniti seznam potrjenih kandidatur in seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve članov Državnega sveta, ne glede na to, da je DVK ta seznama že sestavila oziroma določila na svoji 15. seji 27. 10. 2017.

-------------------------------
¹ Pravila v drugem odstavku 18. člena določajo: Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica njegovih članov.
² Pristojni organ je v ponovljenem postopku vezan na materialno pravnomočno sodbo sodišča v upravnem sporu tako glede izreka kot tudi glede nosilnih razlogov, ki ta izrek utemeljujejo (2. člen Zakona o sodiščih v povezavi s 1. členom ZUS-1). O tem tudi sklep Vrhovnega sodišča X Ips 220/2016 z dne 17. 5. 2017.

Datum zadnje spremembe:

01.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba Uv 8/2017
• Sodba II Uv 8/2007
• Sklep II Uv 7/2007