VSRS Sodba Uv 8/2017

Jedro

Za določitev števila elektorjev na podlagi drugega odstavka 36. člena ZDSve pri poklicni organizaciji na področju športa se upoštevajo tisti njeni člani, ki poklicno opravljajo obravnavano dejavnost. To lahko izvajajo bodisi v delovnem razmerju (na podlagi pogodbe o zaposlitvi) bodisi v okviru drugega statusnopravnega razmerja (npr. kot zasebni športni delavec v smislu drugega odstavka 62. člena Zakona o športu, ZŠpo-1).

Pravilno je pritožbeno stališče, da članstva zveze, ki je vključena v drugo zvezo, ni mogoče upoštevati pri obeh zvezah. Način določanja števila elektorskih mest je namreč vezan na številčnost članstva in s tem vpliva na oblikovanje volilnega telesa, preko njega pa na izvoljivost kandidatov posameznih poklicnih organizacij. Nasprotno s tem bi upoštevanje članstva iste osebe v dveh zvezah, ki sta medsebojno povezani na način, da se ožja vključi v širšo, pomenila nedopustno (umetno, navidezno) povečevanje števila članov. Skupno število elektorjev na ta način povezanih poklicnih organizacij mora torej ustrezati številu le enkrat upoštevanih članov (v kateri zvezi bo član upoštevan, je stvar dogovora med njimi).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijane odločbe Državne volilne komisije, št. 041-32/2017-5/1, 041-32/2017-4/1, 041-32/2017-9/1, vse z dne 30. 10. 2017, se odpravijo in se zadeve vrnejo Državni volilni komisiji v ponovni postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne.

III. Državna volilna komisija mora izdati novo odločbo v 48 urah od prejema te sodbe.

Obrazložitev

1. Vlagatelj pritožbe Društvo oblikovalcev Slovenije (v nadaljevanju DOS) oziroma zanj predsednik A. A. svoji pritožbi ni priložil aktov, ki jih izpodbija, v uvodu je navedel številko odločbe Državne volilne komisije (v nadaljevanju DVK) 041-32/2017-13/2, ki se nanaša na njegov seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo (v nadaljevanju elektorjev) za volitve članov državnega sveta - predstavnika za področje kulture in športa. Vendar je iz vsebine pritožbe in pritožbenega predloga mogoče razbrati, da izpodbija odločbe DVK, ki se nanašajo na število oziroma seznam izvoljenih elektorjev Nogometne zveze Slovenije (v nadaljevanju NZS), Zveze nogometnih sodnikov Slovenije (v nadaljevanju ZNSS), Zveze nogometnih trenerjev Slovenije (v nadaljevanju ZNTS), Košarkaške zveze Slovenije (v nadaljevanju KZS), Rokometne zveze Slovenije (v nadaljevanju RZS) in Zveze društev rokometnih sodnikov Slovenije (v nadaljevanju ZDRSS) za volitve predstavnika za področje kulture in športa v državnem svetu. To pa so v uvodu te sodbe navedene odločbe DVK.

2. DVK je z izpodbijanimi odločbami na podlagi 10. člena in prvega odstavka 12. člena Zakona o državnem svetu (v nadaljevanju ZDSve) v zvezi z 58. členom Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) odločila, da se v seznam elektorjev vpiše 74 tam navedenih elektorjev NZS, 6 tam navedenih elektorjev ZNSS, 13 tam navedenih elektorjev ZNTS, 5 elektorjev KZS, 16 elektorjev RZS in 2 elektorja ZDRSS za volitve članov državnega sveta - predstavnika za področje kulture in športa.

3. DOS (v nadaljevanju pritožnik) v pritožbi navaja, da NZS nima toliko poklicnih nogometašev in ostalih športnikov (preko 7300 članov), ki bi se v nogometni zvezi poklicno ukvarjali s področjem nogometa, da bi lahko imela 74 elektorjev. To naj bi dokazovala uradna evidenca Olimpijskega komiteja Slovenije (v nadaljevanju OKS), iz letnega poročila zveze pa naj bi bilo razvidno, da se neamatersko z nogometom v Sloveniji ukvarja 396 igralcev. Uradna evidenca OKS naj bi dokazovala, da tudi KZS, RZS, ZNSS in ZNTS nimajo toliko članov, ki bi se poklicno ukvarjali s športom, da bi lahko imeli 5, 16, 6 oziroma 13 elektorjev.

4. Poleg tega meni, da se ZNSS, ZNTS in ZDRSS zaradi podvajanja članstva med večjimi zvezami ne bi smele posebej prijavljati, ker NZS vključuje tudi sodnike in trenerje, RZS pa rokometne sodnike.

5. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj odpravi odločbe DVK o elektorjihZDRSS, ZNSS, ZNTS, NZS, KZS in RZS.

6. Pritožba je bila posredovana v odgovor DVK in vsem zvezam kot strankam z interesom.

7. DVK je sporočila, da odgovora ne podaja, posredovala pa je spise v zadevah, v katerih so bile izdane izpodbijane odločbe.

8. NZS, ZNTS, ZNSS in ZDRSS so na pritožbo odgovorili. Zanikajo pritožbene navedbe in zatrjujejo, da je potrditev števila elektorjev pravilna.

K I. in II. točki izreka:

9. Pritožba je delno utemeljena.

10. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je pritožbo v imenu DOS vložil A. A., ki je po podatkih iz listin v spisu DVK predsednik društva in predstavnik predlagatelja, torej interesne organizacije, ki sodeluje v kandidacijskem postopku za volitve članov državnega sveta - predstavnika za področje kulture in športa.

11. ZDSve nima posebnih določb o varstvu volilne pravice. Zato je na podlagi 10. člena ZDSve treba glede teh vprašanj primerno uporabljati določbe ZVDZ. Ta ureja varstvo volilne pravice v 103. do 109. členu. Na podlagi 105. člena ZVDZ se zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne lista kandidatov, zoper odločbo volilne komisije iz drugega odstavka 103. člena tega zakona ter zoper odločbo državne volilne komisije iz prejšnjega člena lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe. Sodišče mora odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe. Po prvem odstavku 4. člena ZVDZ roki tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve. Drugi odstavek istega člena določa, da se vloge, ki so vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih. Da omenjeni določbi veljata za vse volitve, torej tudi za volitve v državni svet, je potrdilo Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) v sklepu Up-678/02 z dne 25. 11. 2012 (4. točka obrazložitve). Tudi postopek potrjevanja seznama predstavnikov v volilno telo je namreč del postopka kandidiranja (tako Ustavno sodišče v odločbi Up-3564/07 z dne 6. 12. 2007).

12. Poleg tega je Ustavno sodišče v več odločbah, med drugim že v odločbi Up-296/96 z dne 29. 10. 1996 poudarilo, da je volilno pravico mogoče izvrševati samo v organizirano vodenem postopku, ki je časovno kontinuiran. V sklepu Up-680/02 z dne 25. 11. 2002 je navedlo tudi, da se cilj volitev, tj. zakonita in pravočasna izvolitev članov državnega sveta doseže le, če je vsaka faza volilnega postopka končana v določenem roku, da lahko volitve preidejo v naslednjo fazo. Zato je zakonodajalec za izvedbo tega postopka lahko uveljavil drugačno ureditev glede rokov in načina izvedbe posameznih opravil volilnega postopka, kakor sicer velja za druge pravne postopke. Tako morajo vsi organi, ki so pooblaščeni za odločanje v tem postopku, upoštevati naravo uresničevanja volilne pravice, hkrati pa morajo to upoštevati vsi udeleženci tega postopka (tako Ustavno sodišče npr. v odločbi Up-2385/08-7 z dne 9. 9. 2008). Prav zaradi posebne narave volilnega postopka, katerega cilj je zakonita in pravočasna izvolitev članov državnega sveta, bi bilo podaljševanje rokov (npr. zaradi neodzivnosti nekaterih strank z interesom tega volilnega spora kot posledice dejstva, da teče rok za odločanje o njem na dela prosta dneva)¹ nedopustno.

13. Sodišče pa po četrtem odstavku 105. člena ZVDZ odloča o pritožbi ob primerni uporabi določb zakona o upravnem sporu. Iz prej navedenih določb ZVDZ izhaja, da je predmet izpodbijanja odločba pristojne volilne komisije. Pritožnik v tem volilnem sporu izpodbija take odločbe DVK. Gre za odločitve DVK o številu izvoljenih predstavnikov nekaterih interesnih organizacij v volilnem telesu.

14. DVK je z izpodbijanimi odločbami v volilno telo za volitve članov državnega sveta - predstavnika kulture in športa potrdilo sezname predstavnikov v to volilno telo, ki so jih vložile stranke z interesom. Ugotovilo je, da so bili seznami vloženi pravočasno, da so sestavljeni in določeni v skladu z zakonom.

15. Prav zakonitost potrditve predlaganega števila elektorjev pritožnik izpodbija. Oporeka številu elektorjev posamezne stranke z interesom glede na število članov, ki jih ima posamezna stranka z interesom kot poklicna organizacija. Pri potrjevanju števila elektorjev NZS naj bi bili upoštevani člani, ki so hkrati upoštevani pri določitvi števila elektorjev ZNSS in ZNTS. Enako naj bi bilo v okviru članov RZS upoštevano članstvo ZDRSS.

16. Pri postopkih varstva volilne pravice za izvolitev članov državnega sveta je treba upoštevati naravo posrednih volitev, ki se izvajajo prek volilnih teles, sestavljenih iz predstavnikov posameznih interesnih (poklicnih) organizacij. Prav od sestave teh volilnih teles je praviloma odvisno, kandidat katere poklicne organizacije bo izvoljen za člana državnega sveta. To pomeni, da odločitev DVK o številu elektorjev ene poklicne organizacije vpliva na položaj drugih poklicnih organizacij, katerih elektorji tvorijo isto volilno telo (v tem smislu Ustavno sodišče v odločbi Up-3564/07).

17. Člen 34 ZDSve ureja volitve predstavnikov negospodarskih dejavnosti tako, da opredeljuje šest področij, na katerih se voli po en predstavnik. Četrta alineja prvega odstavka tega člena določa, da enega predstavnika za področje kulture in športa volijo poklicne organizacije kulturnih in športnih delavcev. Za poklicne organizacije v smislu druge do šeste alineje prvega odstavka 34. člena tega zakona se po drugem odstavku istega člena štejejo poklicne zbornice, združenja, društva, zveze in druge poklicne organizacije, organizirane za območje države. Na podlagi drugega odstavka 36. člena poklicne organizacije izvolijo v ustrezno volilno telo vsaka po enega predstavnika (tj. elektorja) ne glede na število članov in po enega predstavnika (elektorja) na vsakih dopolnjenih sto članov. V 2. členu je še določeno, kdo ima pasivno in aktivno volilno pravico pri volitvah v državni svet. Iz prve alineje navedene določbe izhaja, da je pravica voliti in biti voljen za člana državnega sveta dana osebam, ki opravljajo ustrezno dejavnost oziroma so v delovnem razmerju.

18. Iz navedenih določb izhaja, da se ne upoštevajo katerikoli člani poklicne organizacije, ampak le tisti, ki se poklicno ukvarjajo z dejavnostjo, za področje katere je ustanovljena poklicna organizacija. Taki razlagi je pritrdilo Ustavno sodišče že v sklepu Up-689/02 z dne 25. 11. 2002, v katerem se je opredelilo do enakega vprašanja za področje socialnega varstva.

19. V obravnavanem primeru gre za volitve člana državnega sveta kot predstavnika, ki ga za področje kulture in športa na podlagi četrte alineje prvega odstavka 34. člena ZDSve volijo poklicne organizacije kulturnih in športnih delavcev. Glede na navedene zakonske določbe je torej pravilno pritožbeno stališče, da se za določitev števila elektorjev na podlagi drugega odstavka 36. člena ZDSve pri poklicni organizaciji na področju športa upoštevajo tisti njeni člani, ki poklicno opravljajo obravnavano dejavnost. To lahko izvajajo bodisi v delovnem razmerju (na podlagi pogodbe o zaposlitvi) bodisi v okviru drugega statusnopravnega razmerja (npr. kot zasebni športni delavec v smislu drugega odstavka 62. člena Zakona o športu, ZŠpo-1).

20. V tem okviru je Vrhovno sodišče presojalo utemeljenost pritožbenih ugovorov. Pri tem pa poudarja, da je zaradi zelo kratkega roka za odločanje trditveno in dokazno breme na strani pritožnika.

21. V zadevi je najprej sporno, ali so bili pri potrditvi števila elektorjev NZS, KZS, RZS, ZNSS in ZNTS dejansko upoštevani le člani, ki se poklicno ukvarjajo z ustrezno športno dejavnostjo.

22. Iz predloženih spisov DVK izhaja, da je DVK z odločbo št. 041-32/2017-7/1 potrdila 16 elektorjev RZS, ki jih je ta izvolila na podlagi Pravil o izvolitvi predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta in o določitvi kandidata za člana državnega sveta, sprejetih 17. 10. 2017. V 2. členu teh pravil je določeno le, da se v volilno telo imenuje ustrezno število elektorjev glede na število članov RZS v skladu z določili ZDSve. RZS pa je seznamu izvoljenih predstavnikov priložila tudi izjavo z dne 23. 10. 2017, v kateri je navedla, da je v RZS včlanjenih 88 klubov in društev, preko njih pa 5222 igralcev in 375 trenerjev. Zato zgolj posplošene navedbe pritožnika, da se s tem športom poklicno ne ukvarja preko 1500 članov te zveze, ne zadoščajo za dvom v pravilnost potrditve 16 elektorskih mest. Res je sicer, da je po podatkih OKS, ki jih je pritožnik priložil pritožbi, športnikov te športne panoge 530, vendar pritožnik prezre, da niso zgolj športniki tisti, ki se lahko poklicno ukvarjajo z rokometno dejavnostjo (prim. 19. točko obrazložitve te sodbe). Zato zgolj z navajanjem teh podatkov ne more uspeti.

23. Iz istih razlogov so neutemeljene tudi enake pritožbene navedbe glede KZS. Tudi KZS v 2. členu Pravilnika o izvolitvi predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta in o določitvi kandidata za člana državnega sveta, sprejetega 18. 10. 2017, navaja število članov (več kot 450), ki da jih ima v skladu z zakonom in statutom KZS. Priložila je tudi poimenske sezname 463 igralcev in igralk v 1.SKL za moške, 2.SKL za moške in 1.SKL za ženske. To pa izhaja tudi iz podatka OKS o 460 športnikih, s katerim pritožnik utemeljuje svojo sicer posplošeno trditev, da se s področjem košarke poklicno ne ukvarja toliko košarkašev in ostalih športnikov. Zgolj na podlagi pavšalnih pritožbenih navedb o napačnem upoštevanju števila članov KZS in priloženega dokaza Vrhovno sodišče ne more slediti pritožnikovemu predlogu, naj odpravi odločbo DVK št. 041-32/2017-3/1 o potrditvi 5 elektorjev.

24. Pritožnik izpodbija odločbo DVK št. 041-32/2017-5/1 o potrditvi 74 elektorskih mest NZS z navedbo, da ne drži podatek, da bi se preko 7300 članov poklicno ukvarjalo s tem športom. Vendar pa tudi to trditev dokazuje le s podatki OKS o številu športnikov te panoge in s podatkom NZS, da se z nogometom neamatersko ukvarja 396 igralcev. Zato v tem delu Vrhovno sodišče iz enakih razlogov kot pri KZS in RZS ne more slediti pritožnikovim trditvam o tovrstni nepravilnosti pri potrjevanju elektorskih mest.

25. Enako neizkazane so tudi pavšalne pritožbene trditve, da v ZNSS ni včlanjenih preko 500 članov, ki se poklicno ukvarjajo s športom. Pritožnik se sicer prav tako sklicuje na uradno evidenco OKS, ki pa je ne prilaga. Posplošena je tudi trditev, da ZNTS nima preko 1200 članov, ki bi se poklicno ukvarjali s športom. Pritožnik namreč ne navaja niti, iz česa naj bi izhajalo, da ta podatek ne drži.

26. Pravilno pa je pritožbeno stališče, da članstva zveze, ki je vključena v drugo zvezo, ni mogoče upoštevati pri obeh zvezah. Način določanja števila elektorskih mest je namreč vezan na številčnost članstva in s tem vpliva na oblikovanje volilnega telesa, preko njega pa na izvoljivost kandidatov posameznih poklicnih organizacij. Nasprotno s tem bi upoštevanje članstva iste osebe v dveh zvezah, ki sta medsebojno povezani na način, da se ožja vključi v širšo, pomenila nedopustno (umetno, navidezno) povečevanje števila članov. Skupno število elektorjev na ta način povezanih poklicnih organizacij mora torej ustrezati številu le enkrat upoštevanih članov (v kateri zvezi bo član upoštevan, je stvar dogovora med njimi).

27. Iz Statuta NZS, na katerega se sklicuje pritožnik, izhaja, da sta članici NZS tudi ZNSS in ZNTS, iz izpodbijanih odločb DVK pa je razvidno, da so elektorje predlagale vse tri zveze. Ne iz odločb ne iz listin v spisih DVK ni razvidno, da bi bilo navedeno upoštevano v postopku, niti tega ne trdi DVK v pritožbenem postopku, saj na vloženo pravno sredstvo ni odgovorila.

28. Vse zveze s področja nogometa so v odgovorih na pritožbo zanikale tovrstno podvajanje (štetje) članstva, vendar trditve niso konkretizirane, niti zanje ni predloženih dokazov. Posplošeno sklicevanje na neopredeljene podatke, ki naj bi bili dostopni na neimenovani spletni strani (kot navajata ZNSS in ZNTS) oziroma na spletni strani NZS (kot omenja sama v odgovoru), ne zadostuje.

29. Neutemeljen pa je pritožbeni ugovor o upoštevanju istih članov pri RZS in ZDRS. Iz izjave RZS, dane že v postopku pred DVK, namreč izhaja, da se 5685 članov nanaša na igralce in trenerje, ne pa tudi na člane ZDRS. V odgovoru na pritožbo pa tudi ZDRS izjavlja, da člani, ki so jih upoštevali v svojem predlogu, niso upoštevani pri članstvu RZS. Zato je pritožba v tem delu, tj. zoper odločbi št. 041-32/2017-7/1 in št. 041-32/2017-6/1, neutemeljena.

30. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbi delno ugodilo, odpravilo odločbe nogometnih poklicnih organizacij in v tem delu zadeve vrnilo v ponovno odločanje pred DVK (2. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo.

K II. točki izreka:

31. Za zagotovitev učinkovitega varstva volilne pravice je Vrhovno sodišče odločilo, da mora DVK o potrditvi elektorjev NZS, ZNSS n ZNTS ponovno odločiti v roku 48 ur od prejema te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V novem postopku je DVK vezana na pravno stališče Vrhovnega sodišča glede načina upoštevanja članstva.² Če bo na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja z novo odločbo potrdila drugačno število elektorjev, bo v navedenem roku morala spremeniti tudi seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve članov državnega sveta.

-------------------------------
¹ Vrhovno sodišče je pritožbo posredovalo strankam z interesom v odgovor na elektronske naslove njihovih predstavnikov, poleg tega pa so bili ti obveščeni o vloženi pritožbi še po telefonu na telefonske številke, ki so jih navedli v seznamih elektorjev, vloženih na DVK, pri čemer eden od njih izrazil svoje nezadovoljstvo s postopanjem na dela proste dneve, dva pa se na telefonski klic nista odzvala.
² Pristojni organ je v ponovljenem postopku vezan na materialno pravnomočno sodbo sodišča v upravnem sporu tako glede izreka kot tudi glede nosilnih razlogov, ki ta izrek utemeljujejo (2. člen Zakona o sodiščih v povezavi s 1. členom ZUS-1). O tem tudi sklep Vrhovnega sodišča X Ips 220/2016 z dne 17. 5. 2017.

Datum zadnje spremembe:

25.01.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba II Uv 8/2007
• Sklep II Uv 7/2007
• Sodba Uv 7/2012