VSRS Sodba Uv 2/2017

Jedro

V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZDSve lokalne skupnosti predložijo seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo pristojni volilni komisiji najkasneje trideset dni pred dnem glasovanja, v skladu z drugim odstavkom 15. člena pa v enakem roku tudi kandidature z osebnimi podatki in pisnimi soglasji kandidatov. Tako seznam kot kandidatura morata biti torej pristojni volilni komisiji predložena, kar pomeni, da mora ta v navedenem roku prejeti gradivo in biti na ta način z njim seznanjena. Ker ZDSve tudi nima posebnih določb o tem, da bi se omenjeni rok lahko podaljšal za dela proste dneve, je v skladu z 10. členom ZDSve na mestu primerna uporaba določb ZVDZ glede teka rokov in načina vlaganja vlog pri pristojnem organu. Navedeni zakon v prvem odstavku 4. člena določa, da roki tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve, v drugem odstavku pa, da se vloge, ki so vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih. Omenjeni določbi veljata za vse volitve, torej tudi za volitve v državni svet.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Volilna komisija 6. volilne enote je z izpodbijano odločbo zavrnila seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve predstavnika lokalnih interesov in kandidaturo za predstavnika lokalnih interesov v državnem svetu. Ugotovila je, da sta bila seznam elektorjev in kandidatura vloženi prepozno, saj ju je prejela šele 23. 10. 2017, čeprav se je rok za neposredno vložitev iztekel 22. 10. 2017 ob 24.00 uri.

2. Občina S. je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo. Meni, da je volilna komisija nepravilno uporabila 10. člen Zakona o državnem svetu (v nadaljevanju ZDSve). Smiselna uporaba Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ), na katero napotuje omenjena določba ZDSve, namreč pomeni, da je treba upoštevati posebnosti državnega sveta, ki izhajajo iz njegove ustavne vloge. Poudarja, da občine in interesne organizacije nimajo sedežev v bližini volilnih organov, zato imajo velike težave z neposrednim vlaganjem vlog za volitve, medtem ko je v vsaki občini pošta, s pomočjo katere lahko pošljejo volilno gradivo. Meni, da analogija z volitvami v državni zbor, kjer sodelujejo politične stranke, ki so z načinom vlaganja volilnih vlog dobro seznanjene, ni primerna, še posebej ne v primeru, ko se roki za posamezna volilna opravila iztečejo na dela prost dan. Z nepravilno uporabo zakonske določbe se nesorazmerno posega v volilno pravico občin, saj določitev teh rokov tudi ob dela prostih dnevih pripomore k dejanskemu dodatnemu skrajševanju rokov za posamezna volilna opravila, taka ureditev pa neenako obravnava tako interesne skupine, ki so geografsko bolj oddaljene od pristojne volilne enote, kot tudi tiste, ki jim je omogočena dostava poštnih pošiljk tudi ob sobotah. Pritožnica je namreč seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo in kandidaturo za predstavnika lokalnih interesov vložila v petek, pri čemer bi v skladu z običajnim poslovanjem Pošte Slovenije morala volilna komisija pošiljko prejeti naslednji dan (v soboto). Iz vpogleda na spletnem portalu Pošte Slovenije je razvidno, da je bila takrat pošiljka pripravljena za prevzem na pošti, vendar do vročitve tega dne ni prišlo in je bila ta opravljena šele v ponedeljek 23. 10. 2017.

3. Pritožnica predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijano odločbo odpravi in potrdi seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo in kandidaturo za predstavnika lokalnih interesov v državnem svetu.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna pravočasnost predložitve seznama elektorjev in kandidature za člana državnega sveta pristojni volilni komisiji. V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZDSve lokalne skupnosti predložijo seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo pristojni volilni komisiji najkasneje trideset dni pred dnem glasovanja, v skladu z drugim odstavkom 15. člena pa v enakem roku tudi kandidature z osebnimi podatki in pisnimi soglasji kandidatov. V zadevi ni sporno, da se je trideseti dan pred dnem glasovanja iztekel 22. 10. 2017 ob 24.00 uri. Ker do izteka tega roka seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo in kandidatura nista bila predložena pristojni volilni komisiji, je izpodbijana odločitev pravilna.

6. Iz navedenih določb ZDSve namreč izhaja, da morata biti tako seznam kot kandidatura pristojni volilni komisiji predložena, kar pomeni, da mora ta v navedenem roku prejeti gradivo in biti na ta način z njim seznanjena. Ker ZDSve tudi nima posebnih določb o tem, da bi se omenjeni rok lahko podaljšal za dela proste dneve, je v skladu z 10. členom ZDSve na mestu primerna uporaba določb ZVDZ glede teka rokov in načina vlaganja vlog pri pristojnem organu. Navedeni zakon v prvem odstavku 4. člena določa, da roki tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve, v drugem odstavku pa, da se vloge, ki so vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih. Da omenjeni določbi veljata za vse volitve, torej tudi za volitve v državni svet, je potrdilo Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) v sklepu Up-678/02 z dne 25. 11. 2012 (4. točka obrazložitve).

7. Glede na navedeno Vrhovno sodišče zavrača pritožbeno stališče, da bi bilo treba pri štetju rokov upoštevati posebnosti državnega sveta, ki izhajajo iz njegove ustavne vloge in s tem povezano pritožbeno sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča v zadevah Up-3486/07, Up-3503/07, Up-3768/07. Ustavno sodišče v omenjeni odločbi ni zavzelo stališča, da so posebnosti državnega sveta take, da je treba prekoračitev roka za vložitev kandidatur in seznamov elektorjev lokalnih skupnosti sanirati s spregledom v ZVDZ določenega teka rokov in načina vlaganja kandidatur.

8. Drugačne razlage omenjenih določb ZDSve in ZVDZ ne narekuje niti pritožbena navedba, da občine opravljajo volilna opravila enkrat na pet let in da zato niso dobro seznanjene z volilno določbo, da se vloge vlagajo neposredno pri volilnem organu, ne pa priporočeno po pošti. Po presoji Vrhovnega sodišča prav okoliščina, da se omenjena opravila izvršujejo enkrat na več let, terja od pritožnice toliko večjo skrbnost glede seznanitve s pravnim okvirom volilnih opravil in s tem povezanim načinom in roki za njihovo izvedbo. Ker gre za periodična dejanja, ki morajo biti končana v določenem roku zaradi zagotavljanja kontinuitete demokratično vzpostavljene oblasti, so vsa opravila, ki jih je treba opraviti v tem postopku, omejena z zakonsko točno določenimi roki, ki so glede na prej navedeno razumljivo zelo kratki. Tako morajo vsi organi, ki so pooblaščeni za odločanje v tem postopku, upoštevati naravo uresničevanja volilne pravice, hkrati pa morajo to upoštevati vsi udeleženci tega postopka (tako Ustavno sodišče npr. v odločbi Up-2385/08-7 z dne 9. 9. 2008). Prav zaradi posebne narave volilnega postopka, katerega cilj je zakonita in pravočasna izvolitev članov državnega sveta, bi bilo nedopustno podaljševanje rokov iz razlogov na strani vlagatelja seznama in kandidature, v obravnavanem primeru zaradi nepoučenosti z določbo, da se vloge vlagajo neposredno pri volilnem organu, torej drugače kot v upravnih ali sodnih postopkih, ko se dan oddaje priporočene pošiljke na pošto šteje za dan, ko je organ prejel vlogo (npr. drugi odstavek 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku). Ali je taka ureditev volilnega postopka primerna ali ne, kar izpostavlja pritožnica, pa ni pravno vprašanje, zato se Vrhovno sodišče do njega ne opredeljuje.

9. Vrhovno sodišče kot pavšalen zavrača pritožbeni očitek, da uporaba določb ZVDZ nesorazmerno posega v volilno pravico občin in da neenako obravnava tiste interesne skupine, ki so geografsko bolj oddaljene od pristojne volilne enote, in tiste, ki jim ni omogočena dostava poštnih pošiljk tudi ob sobotah. Po presoji Vrhovnega sodišča prav ureditev o neposrednem vlaganju vlog v tem pogledu vzpostavlja enako obravnavo vseh predlagateljev, tudi tistih z območij, kjer pošta ob sobotah ne posluje, in s tem omogoča, da pravočasno izpolnijo svojo namero tako, da vlogo neposredno vložijo pri pristojni volilni komisiji. Pritožnica ne trdi, da ji to na strani volilne komisije ni bilo omogočeno. Upoštevaje današnje stanje komunikacijske tehnologije in infrastrukturnih povezav pa je očitno neutemeljeno sklicevanje na geografsko oddaljenost od pristojne volilne enote.

10. Ker je odločitev 6. volilne komisije v izpodbijani odločbi pravilna in zakonita, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu.

Datum zadnje spremembe:

01.12.2017

Podobni dokumenti:

• Sodba II Uv 9/2007
• VSRS Sodba Uv 8/2017
• VSC Sklep I Ip 134/2017