<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba III Ips 92/2015

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:III.IPS.92.2015
Evidenčna številka:VS00004319
Datum odločbe:19.09.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VSL I Cpg 1779/2013
Datum odločbe II.stopnje:10.12.2014
Senat:Franc Seljak (preds.), Vladimir Balažic (poroč.), dr. Ana Božič Penko, Janez Vlaj, Jan Zobec
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
Institut:premoženjsko zavarovanje - obvezno zavarovanje - zavarovalna pogodba - zavarovanje poklicne odgovornosti - imetniki licence zasebnega varovanja - splošni zavarovalni pogoji - izključitev zavarovalnega kritja - premoženjski interes zavarovanca - varstvo zavarovanca - varstvo oškodovanca - povročitev škode po osebi, za katero odgovarja zavarovanec - povzročitev škode iz malomarnosti - subrogacija - delavec zavarovanca - izključitev subrogacije - dopuščena revizija

Jedro

Zakonsko določena izjema od izključitve kritja zaradi naklepnega ali malomarnega ravnanja oseb, za katere zavarovanec odgovarja (tretji odstavek 953. člena OZ), velja tudi v primeru, ko bi zavarovalnica tovrstno kritje s pogodbenim določilom izključila. Ni pravilno revizijsko stališče, da je ta zakonska določba uporabljiva le v primeru neposrednega zahtevka oškodovanca, ne pa tudi v primeru zavarovančevega zahtevka zoper zavarovalnico. Zavarovanje poklicne odgovornosti namreč primarno varuje zavarovančeve premoženjske interese.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

III. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka v višini 780,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 9.940,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 7. 2009 dalje (I. točka izreka sodbe). Tožnici je naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženke (II. točka izreka sodbe).

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnice in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženki naložilo plačilo 8.440,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi1 ter ustrezno prilagodilo odločitev o pravdnih stroških (I. točka izreka sodbe). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (II. točka izreka sodbe). Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka (III. točka izreka sodbe).

3. Na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča III DoR 22/2015 z dne 5. 5. 2015 je toženka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe tako, da se pritožba tožnice zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške revizijskega postopka.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev in priglasila stroške revizijskega postopka.

Dejanski okvir spora

5. Tožničina varnostnika sta 1. 12. 2008 prevažala gotovino za naročnika A. d. o. o., pri čemer je ena od vrečk z denarjem v znesku 9.940,00 EUR nepojasnjeno izginila. Tožnica je naročniku povrnila škodo, sama pa je nato navedeni znesek terjala od obeh varnostnikov in od toženke, pri kateri je imela sklenjeno obvezno zavarovanje poklicne odgovornosti. V pravnomočno zaključenem postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem je bilo ugotovljeno, da sta varnostnika pri prevozu gotovine ravnala hudo malomarno, zato sta bila obsojena na povračilo škode.2

6. Sestavna dela zavarovalne pogodbe so predstavljali Splošni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti Pg-op/07-2 (v nadaljevanju Splošni pogoji) in Klavzula za zavarovanje poklicne odgovornosti družb za zasebno varovanje KL-opo-var/06-10 (v nadaljevanju Klavzula). Njune relevantne določbe se glasijo:

-"Zavarovalnica ne jamči za odškodninske zahtevke, če zavarovanec ali pri njem zaposleno osebje strokovno napako povzroči naklepno ali z veliko malomarnostjo;" (4. točka prvega odstavka 2. člena Splošnih pogojev - nezavarovane nevarnosti);

- "Z zavarovanjem poleg nezavarovanih nevarnosti po Splošnih pogojih za zavarovanje poklicne odgovornosti ni krita odgovornost tudi za škodo, ki je posledica naklepa ali hude malomarnosti varnostnika;" (2. točka 3. člena Klavzule - nezavarovane nevarnosti) in

- "Z zavarovanjem poleg nezavarovanih nevarnosti po Splošnih pogojih za zavarovanje poklicne odgovornosti ni krita odgovornost tudi za škodo, ki je nastala zaradi izginitve, poškodovanja ali uničenja gotovine, dragocenosti ali vrednostnih papirjev, umetniških predmetov in drugih stvari med prevozom in prenosom, če se ugotovi, da se prevoz ali prenos ni izvajal v skladu s Pravilnikom o načinu prevoza in varovanja denarja in drugih vrednostnih pošiljk;" (9. točka 3. člena Klavzule - nezavarovane nevarnosti).

Odločitev sodišč nižjih stopenj

1. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je na podlagi zgoraj navedenih določb Splošnih pogojev in Klavzule odgovornost toženke izključena.

2. Sodišče druge stopnje pa je zavzelo stališče, da določbi 4. točke prvega odstavka 2. člena Splošnih pogojev in 2. točke 3. člena Klavzule nimata pravnega učinka, saj nasprotujeta kogentni določbi tretjega odstavka 953. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), v skladu s katero je zavarovalnica dolžna povrniti vsako škodo, ki jo je povzročil kdo, za katerega ravnanje zavarovanec kakorkoli odgovarja, ne glede na to, ali je bila škoda povzročena iz malomarnosti ali namenoma. Ravno tako naj bi ne bila podana izključitev kritja po 9. točki 3. člena Klavzule, saj naj bi bila ta predvidena le za kršitve dolžnosti tožnice kot organizatorja prevoza denarja po Pravilniku, ne pa za primere ravnanja njenih varnostnikov v nasprotju s Pravilnikom pri opravljanju prevoza.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

7. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali ima zavarovalnica v razmerju do zavarovanca (ne oškodovanca) pravico do uveljavljanja ugovorov izključitve zavarovalnega kritja, kadar gre za sklenitev obveznega zavarovanja (v konkretnem primeru imetnika licence zasebnega varovanja).

Revizijske navedbe

9. Revidentka se zavzema za uporabo prvega odstavka 953. člena OZ namesto tretjega odstavka istega člena. Pristaja na to, da ugovorov iz zavarovalne pogodbe ne bi bila imela zoper oškodovanca (naročnika storitev zasebnega varovanja), v kolikor bi ta proti njej uveljavljal neposredni zahtevek, saj je zavarovanje poklicne odgovornosti predpisano zaradi njegove zaščite. Ugovore pa naj bi lahko uveljavljala zoper zavarovanko (tožnico), saj je bila izključitev zavarovalnega kritja v primeru povzročitve škode s hudo malomarnostjo in s kršitvijo Pravilnika sporazumno dogovorjena med pogodbenima strankama. Premoženjskopravni interes zavarovanke naj bi zaradi tega ne bil oškodovan, saj lahko izplačano škodo izterja od odgovornih delavcev, medtem ko zavarovalnica v primeru, ko škodo povzroči zavarovančev delavec, možnosti subrogacije nima (četrti odstavek 963. člena OZ). Ker naj bi bili delavci s tem privilegirano zaščiteni, naj bi jih bilo treba šteti za "sozavarovane osebe" in ne zgolj za osebe, za katerih ravnanje zavarovanec odgovarja, ter posledično uporabiti prvi odstavek 953. člena OZ. Ob stališču, da v primerih hudo malomarnega ravnanja oseb, za katerih ravnanje zavarovanec odgovarja, ni mogoča izključitev kritja, naj bi bile zavarovalnice v nevzdržnem položaju, saj se v primeru zavarovalnih pogodb, sklenjenih s pravnimi osebami, ne bi nikoli mogle izogniti kritju škode, niti od nikogar terjati povračila. Povzročitelj škode bo namreč vedno prav fizična oseba, za katero zavarovanec (pravna oseba) odgovarja. Revidentka opozarja še na neenotno sodno prakso višjih sodišč glede izgube zavarovalnih pravic zavarovanca.

Presoja utemeljenosti revizije

10. Revizija ni utemeljena.

11. Zavarovanje poklicne odgovornosti imetnikov licence zasebnega varovanja je premoženjsko zavarovanje, sklenitev katerega kot obvezno predpisuje 15. člen

Zakona o zasebnem varovanju.3 Primarni pomen zavarovanja je v varstvu zavarovanca pred odškodninskimi zahtevki naročnikov ali tretjih oseb, dodatni pomen pa v zaščiti slednjih kot oškodovancev.4 Zavarovančev zavarovalni interes je v preprečitvi zmanjšanja njegovega premoženja v primeru, ko je oškodovancu treba povrniti povzročeno mu škodo. Škodo oškodovancu namesto zavarovanca povrne zavarovalnica, na katero oškodovanec lahko naslovi neposredni zahtevek. V obravnavani zadevi pa je tožnica oškodovancu škodo povrnila sama in nato od zavarovalnice zahtevala povračilo tega zneska (torej plačilo zavarovalnine) iz naslova sklenjenega zavarovanja.

12. V skladu s prvim odstavkom 953. člena OZ je zavarovalnica dolžna povrniti škodo, nastalo po naključju ali po krivdi zavarovalca, zavarovanca ali zavarovalnega upravičenca, razen če je glede določene škode taka njena obveznost v zavarovalni pogodbi izrecno izključena. Za namerno povzročeno škodo ne odgovarja (drugi odstavek 953. člena OZ), če pa nastopi zavarovalni primer, je dolžna povrniti vsako škodo, ki jo je povzročil kdo, za katerega ravnanje zavarovanec kakorkoli odgovarja, ne glede na to, ali je bila škoda povzročena iz malomarnosti ali namenoma (tretji odstavek 953. člena OZ).

13. Prvi odstavek 953. člena OZ pogodbeno izključitev posameznih rizikov izrecno dopušča. Toženka je uveljavljala ugovora dveh pogodbeno dogovorjenih izključitev zavarovalnega kritja.

14. Prvi ugovor se je nanašal na izključitev kritja zaradi krivdnega (hudo malomarnega) ravnanja tožničinih varnostnikov. Vendar pa zakonsko določena izjema od izključitve kritja zaradi naklepnega ali malomarnega ravnanja oseb, za katere zavarovanec odgovarja (tretji odstavek 953. člena OZ), velja tudi v primeru, ko bi zavarovalnica tovrstno kritje s pogodbenim določilom izključila. Ni pravilno revizijsko stališče, da je ta zakonska določba uporabljiva le v primeru neposrednega zahtevka oškodovanca, ne pa tudi v primeru zavarovančevega zahtevka zoper zavarovalnico. Zavarovanje poklicne odgovornosti namreč primarno varuje zavarovančeve premoženjske interese. V njegovem premoženjskem interesu je, da se zavaruje tudi za primere krivdnih ravnanj oseb, za katere odgovarja. Prav oni (in ne zavarovanec sam) so namreč tisti, ki bodo v primerih, ko je zavarovanec pravna oseba, neposredni povzročitelji škode.5 Zavarovanca ni mogoče enačiti z njegovimi delavci. Delavci zato niso "sozavarovane osebe", za dejanja katerih je mogoča enaka pogodbena izključitev odgovornosti, kot je mogoča v razmerju do zavarovanca samega. Če škodo povzročijo zavarovančevi delavci brez njegovega sodelovanja (neposrednega naloga ali privolitve), mu ni moč pripisati zavržnosti ravnanja. Prav na zavržnosti ravnanja pa temelji ureditev, ki zavarovalnici omogoča bodisi zavrnitev izplačila zavarovalnine zavarovancu bodisi terjatev zoper njega na povračilo odškodnine, ki jo je izplačala oškodovancu.6

15. Zavarovalnica zato v razmerju do zavarovanca nima pravice uveljavljanja ugovora izključitve zavarovalnega kritja iz obveznega zavarovanja imetnika licence zasebnega varovanja za primer krivdnega ravnanja zavarovančevih varnostnikov. Možnost uveljavljanja takega ugovora zakon namreč izrecno izključuje.

16. Drži sicer, kot navaja revidentka, da po določbi četrtega odstavka 963. člena OZ v v primeru malomarnega ravnanja delavcev z izplačilom zavarovanja nanjo ne preidejo zavarovančeve pravice nasproti odgovornim za škodo. Zakonska določba namreč subrogacijo dopušča le v primeru namernega ravnanja delavcev. Vendar pa zavarovalnica s tem ni neupravičeno postavljena v manj ugoden položaj. V tak položaj jo zakon postavlja namenoma, saj subrogacijo izključuje zaradi domneve, da tudi zavarovanec sam od določene skupine oseb običajno ne bi zahteval odškodnine.7

17. Drugi ugovor toženke se je nanašal na pogodbeno izključitev kritja, ker se prevoz gotovine ni izvajal v skladu s Pravilnikom. Sodišče druge stopnje je ugovor zavrnilo z obrazložitvijo, da bi bil tak ugovor utemeljen le v primeru kršitve dolžnosti tožnice kot organizatorja prevoza denarja, ne pa v primeru ravnanja njenih varnostnikov v nasprotju s Pravilnikom. Pravilnosti takega stališča revizija argumentirano in konkretizirano ne izpodbija, zato se revizijsko sodišče z njim ni ukvarjalo.

Odločitev o reviziji

18. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

Odločitev o stroških revizijskega postopka

19. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker toženka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije lastne revizijske stroške (II. točka izreka), medtem ko je tožnici dolžna povrniti njene stroške revizijskega postopka (III. točka izreka). Ti so odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi in znašajo 780,00 EUR (630,00 EUR za nagrado za postopek z revizijo po tar. št. 3300; 20,00 EUR za pavšal za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ter 130,00 EUR za 20% DDV).

-------------------------------
1 Nerazdelno z varnostnikoma tožnice, ki sta bila na plačilo obsojena s pravnomočno sodbo Delovnega in socialnega sodišča.
2 Sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 1132/2009 z dne 8. 3. 2012 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 536/2012 z dne 21. 6. 2012.
3 "Imetnik licence se mora pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku varnostnih storitev ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem zasebnega varovanja [...]."
4 Enako VS RS v sodbi v zadevi II Ips 125/2013 z dne 21. 5. 2015, v zvezi z obveznim zavarovanjem poklicne odgovornosti nepremičninskih posrednikov.
5 A. Polajnar Pavčnik v komentarju 944. člena OZ (v: M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik (posebni del) s komentarjem, 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 847) celo za primer naklepnega ravnanja navaja: "Če je upravičenec pravna oseba in bi zavarovalni primer povzročil njen delavec, za katerega je odgovorna, je upravičenec upravičen do zavarovalnine; zavarovalnica pa ima subrogacijsko pravico nasproti odgovornemu delavcu povzročitelju." Enako I. Jankovec v komentarju 920. člena ZOR (v: B. Blagojević, V. Krulj (ur.): Komentar zakona o obligacionim odnosima, II. knjiga, Savremena administracija, Beograd 1983, str. 1974) in S. Cigoj v komentarju 920. člena ZOR (v: Komentar obligacijskih razmerij, IV. knjiga, Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1986, str. 2458). Slednji dodatno opozarja zgolj na, da bi bilo v takem primeru treba vzeti v poštev, če namerno povzroči škodo oseba, ki je obenem organ pravne osebe, ki je zavarovanec oziroma zavarovalec. V takem primeru ne more biti izjeme od pravila, da zavarovalnica zaradi naklepnega ravnanja zavarovanca ne more biti zavezana.
6 Tako tudi Cigoj v komentarju k 929. členu ZOR (v: Komentar obligacijskih razmerij, IV. knjiga, Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1986, str. 2477): "[...] zavarovalec želi imeti kritje za svoj riziko. Za to kritje plačuje. Načelo zavarovanja, da zavarovanec ne sme dogodka povzročiti namenoma sam, tukaj ni prekršeno. Z ničimer ni sam pripomogel k dogodku, če so pripomogli k temu njegovi ljudje. Če nosi riziko za njihovo ravnanje, ta riziko ni treba, da sega tako daleč, da se šteje, kot da je sam dogodek krivdno ali celo namerno povzročil, če so ga povzročili njegovi ljudje, brez kakršnegakoli njegovega prispevka. Omejitev zavarovalnega prava ne temelji na misli odgovornosti same, marveč na zavržnosti ravanja, če je kdo zavarovalni primer sam povzročil. Te zavržnosti pa glede na to, da tretji ravna brez zavarovančevega sodelovanja, tukaj ni."
7 Tako A. Polajnar Pavčnik v komentarju k 963. členu OZ (Obligacijski zakonik (posebni del) s komentarjem, 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004), str. 884.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 953, 953/3, 963, 963/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEyMDM0