VSRS Sklep Cpg 4/2017

Jedro

Določba 468. člena ZFPPIPP pooblašča sodišče, ki odloča o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti, da sme pri določitvi pravnih posledic, ki jih določi po 465. ali 467. členu, le-te ustrezno omejiti in s tem zavarovati interese upnikov in drugih oseb, vključno z dolžnikom, za katere pravne posledice učinkujejo. Sodišče lahko tako ravna po uradni dolžnosti ali na predlog tujega upravitelja ali osebe, za katero učinkujejo pravne posledice. Nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno opozarja, da zakon roka, po katerem lahko sodišče v takšnem primeru postopa, ne določa. Navedeno tudi pomeni, da ni mogoče z rokom omejiti predloga, ki ga lahko zainteresirana oseba poda sodišču, da bi postopalo po določbi 468. člena ZFPPIPP.

ZFPPIPP v prvem odstavku 463. člena določa, da se mora sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti objaviti na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti. Določba predstavlja v razmerju do splošnih procesnih pravil o vročanju sodnih odločb posebno ureditev. Namen pravila o javnem objavljanju na spletnem portalu je, da se lahko vnaprej nedoločno zainteresiranih število oseb seznani s postopkom oziroma procesnimi dejanji, opravljenimi v njem, in jim zagotovi sodelovanje v postopku, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v 1. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Sicer se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v 2. in 3. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom R-St 314/2015 dne 1. 7. 2016 kot glavni postopek priznalo postopek stečaja, ki se je nad predlagateljem začel po sklepu Gospodarskega sodišča v Beogradu 7 ST-62/2016 z dne 25. 5. 2016.

2. Nasprotni udeleženec je 12. 12. 2016 vložil vlogo, s katero je predlagal spremembo sklepa z dne 1. 7. 2016 oziroma podredno izdajo dopolnilnega sklepa k navedenemu sklepu; predlagal je razveljavitev klavzule pravnomočnosti tega sklepa ter se hkrati zoper sklep pritožil. Sodišče prve stopnje je njegov predlog za spremembo sklepa oziroma izdajo dopolnilnega sklepa zavrglo, predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti je zavrnilo in pritožbo zoper sklep zavrglo.

3. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se je nasprotni udeleženec pravočasno pritožil. Uveljavljal je vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Vrhovnemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

4. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju predloga za spremembo sklepa z dne 1. 7. 2016 oziroma za njegovo dopolnitev utemeljilo z njegovo prepoznostjo. Izpodbijani sklep je bil namreč objavljen na spletnih straneh AJPES-a dne 1. 7. 2016, rok za ugovor pa se je iztekel 16. 7. 2016. Iz enakega razloga je odločilo, da se zavrne predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in zavrže pritožba zoper sklep.

7. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v tretjem odstavku 468. člena ne določa roka, v katerem je mogoče po uradni dolžnosti spremeniti ali odpraviti pravne posledice sklepa, kar kaže na to, da je mogoče poseči v sprejete sklepe tudi, če so ti že pravnomočni. V konkretnem primeru je pravna posledica sklepa prekinitev izvršilnega postopka. Če bi bil sklep sodišča iz Beograda brez pridržka priznan, bi nasprotni udeleženec (kot upnik) lahko izgubil zastavno pravico na blagovnih znamkah, kar bi bilo v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije. Predlog za priznanje tuje sodne odločbe bi bilo treba zavrniti tudi iz razloga po 97. členu Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP). Za dovolitev in opravo izvršbe, če se ta opravlja na območju Republike Slovenije, je namreč sodišče Republike Slovenije izključno pristojno (63. člen ZMZPP). Navaja še, da o vprašanju učinkovanja sklepa z dne 1. 7. 2017 na izvršilni postopek I 222/2011 pred Okrajnim sodiščem v Kopru še ni bilo odločeno, zato je njegov predlog za izdajo dopolnilnega sklepa utemeljen (325. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ob tem vztraja, da bi moral biti o izdaji sklepa z dne 1. 7. 2016 obveščen z vročitvijo tega sklepa in da ne zadostuje (zgolj) objava na spletnih straneh AJPES. Sklicuje se na določbo 40. člena Uredbe Sveta ES št. 1346/2000 z dne 29. 5. 2000. Navaja, da je njegova pritožba utemeljena, saj obstaja možnost, da stečajno sodišče v Srbiji ne bo upoštevalo (tujega) sklepa, s katerim je nasprotni udeleženec pridobil zastavno pravico na blagovnih znamkah predlagatelja, in zato nasprotni udeleženec ne bo poplačan kot ločitveni upnik.

8. Podlago za odločanje v zadevi predstavljajo določbe 8.3 poglavja ZFPPIPP. 459. člen ZFPPIPP določa, da se za priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti uporabljajo splošna pravila o priznanju in izvršitvi tujih sodnih določb, določena v zakonu, ki ureja mednarodno zasebno pravo in postopek, če ni v oddelku 8.3 določeno drugače. ZMZPP priznanje tujih sodnih odločb ureja v 4.1 poglavju, v 111. členu pa glede v tem zakonu neurejenih postopkovnih določb napotuje na smiselno uporabo ZNP, ta pa v 37. členu na smiselno uporabo ZPP. Ker Republika Srbija ni država članica EU, določbe Uredbe Sveta št. 1346/2000 o insolvenčnih postopkih¹, na katere se v pritožbi sklicuje nasprotni udeleženec, v zadevi niso uporabljive.

O zavrženju predloga za popravo sklepa

9. Nasprotni udeleženec je z vlogo z dne 8. 6. 2016 prijavil udeležbo v postopku in v njej utemeljeval svoj predlog za zavrženje oziroma podredno zavrnitev predloga za priznanje stečajnega postopka nad predlagateljem. Skliceval se je na tek izvršilnega postopka I 222/2011 pred Okrajnim sodiščem v Kopru, v katerem naj bi nasprotni udeleženec kot upnik pridobil zastavno pravico na blagovnih znamkah predlagatelja. Po navedbah nasprotnega udeleženca naj bi priznanje stečajnega postopka nedopustno poseglo v njegove pridobljene pravice, poleg tega bi bilo takšno priznanje v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije in bi bilo z njim onemogočeno izvrševanje sodne oblasti na območju Republike Slovenije.

10. Sodišče prve stopnje se v sklepu o priznanju stečajnega postopka nad predlagateljem z dne 1. 7. 2016 do vloge nasprotnega udeleženca ni opredelilo. V obravnavanem predlogu za popravo sklepa je tako nasprotni udeleženec svoje navedbe ponovil in sodišču, enako kot v vlogi z dne 8. 6. 2016, predlagal, da pri priznanju stečaja nad predlagateljem upošteva njegov položaj upnika v postopku I 222/2011 in ustrezno zaščiti njegove interese ter posledično omeji pravne posledice priznanega stečajnega postopka na ozemlju Republike Slovenije.

11. Določba 468. člena ZFPPIPP pooblašča sodišče, ki odloča o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti, da sme pri določitvi pravnih posledic, ki jih določi po 465. ali 467. členu, le-te ustrezno omejiti in s tem zavarovati interese upnikov in drugih oseb, vključno z dolžnikom, za katere pravne posledice učinkujejo. Sodišče lahko tako ravna po uradni dolžnosti ali na predlog tujega upravitelja ali osebe, za katero učinkujejo pravne posledice. Nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno opozarja, da zakon roka, po katerem lahko sodišče v takšnem primeru postopa, ne določa. Navedeno tudi pomeni, da ni mogoče z rokom omejiti predloga, ki ga lahko zainteresirana oseba poda sodišču, da bi postopalo po določbi 468. člena ZFPPIPP. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog nasprotnega udeleženca kot prepoznega zavrglo, je tako zmotna. Vrhovno sodišče je zato v tem delu ugodilo pritožbi in razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa.

O zavrženju pritožbe (pravilno ugovora)

12. ZFPPIPP v prvem odstavku 463. člena določa, da se mora sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti objaviti na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti. Določba predstavlja v razmerju do splošnih procesnih pravil o vročanju sodnih odločb posebno ureditev. Namen pravila o javnem objavljanju na spletnem portalu je, da se lahko vnaprej nedoločno zainteresiranih število oseb seznani s postopkom oziroma procesnimi dejanji, opravljenimi v njem, in jim zagotovi sodelovanje v postopku, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji.

13. Kot pravno sredstvo zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe ZMZPP določa ugovor (109. člen). Sodišče prve stopnje je zato vlogo nasprotnega udeleženca z dne 12. 12. 2016 zmotno poimenovalo pritožba.

14. Sklep o priznanju stečajnega postopka nad predlagateljem je bil objavljen 1. 7. 2016. Po določbi četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP je s potekom osmih dni, torej dne 9. 7. 2016, nastopila neizpodbojna domneva, da se je nasprotni udeleženec z njim seznanil. Ugovorni rok petnajstih dni iz tretjega odstavka 109. člena ZMZPP se je torej iztekel 25. 7. 2016, ugovor nasprotnega udeleženca z dne 12. 12. 2016 pa je bil prepozen. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o njegovem zavrženju (3. točka izreka sklepa) je zato pravilna.

O zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti

15. Nasprotni udeleženec je predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti utemeljeval s tem, da mu sklep o priznanju stečaja nad predlagateljem ni bil pravilno vročen. Za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti se skladno s sodno prakso² uporablja pravilo o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti, kot je določeno v 42. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju. Potrdilo o pravnomočnosti je tako mogoče razveljaviti, če je bilo izdano neutemeljeno in torej sodna odločba (še) ni postala pravnomočna. Neutemeljenost izdaje potrdila lahko izhaja iz nepravilnosti pri vročanju oziroma seznanitvi strank s sodnim pisanjem.

16. Kot je že pojasnjeno zgoraj, se sklep o priznanju tujega postopka insolventnosti skladno s specialno določbo 463. člena ZFPPIPP ne vroča, pač pa se javno objavi na spletnem portalu. Nasprotni udeleženec je imel enako kot vse druge zainteresirane osebe možnost, da se z objavljenim sklepom seznani in se o njem z uporabo ustreznega pravnega sredstva tudi izjavi. Navedeno pomeni, da je s potekom ugovornega roka postal sklep o priznanju stečajnega postopka nad predlagateljem pravnomočen, predlog nasprotnega udeleženca za razveljavitev potrdila o tem, pa je neutemeljen, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

Sklepno

17. Ker je sodišče prve stopnje predlog nasprotnega udeleženca po tretjem odstavku 468. člena ZFPPIPP zmotno zavrglo, je Vrhovno sodišče pritožbi predlagatelja delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (354. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, 111. členom ZMZPP in 459. členom ZFPPIPP). V preostalem delu je Vrhovno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v 2. in 3. točki izreka (353. člen ter 366. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, 111. členom ZMZPP in 459. členom ZFPPIPP).

O stroških

18. Nasprotni udeleženec pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločanje o njih odpadlo.

-------------------------------
¹ UL L št. 160 z dne 30. 6. 2000.
² Primerjaj npr. točko 9 obrazložitve sklepa III Ips 101/2006 z dne 28. 8. 2007.

Datum zadnje spremembe:

19.10.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 798/2017
• VDSS Sklep Pdp 1021/2018
• VDSS Sklep Pdp 616/2017