VSRS Sodba VIII Ips 64/2017

Jedro

Iz poročila o prisotnosti na delavnici je razvidno, da se je tožnik delavnice od osemindvajsetih udeležil le dva dni. O prenehanju obiskovanja delavnice se s pristojnim zavodom ni dogovoril oziroma ga ni obvestil, da za to obstajajo objektivni razlogi. Ker tožnik svojih obveznosti o vključitvi v aktivno politiko zaposlovanja ni izpolnjeval, je toženec pravilno uporabil materialno pravo, saj je podan zakoniti razlog za odklonitev pravice.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je zahteval odpravo odločb toženca z dne 28. 5. 2015 in 14. 7. 2015 ter priznanje denarne socialne pomoči. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo, ker je tožnik kršil obveznosti, določene s pogodbo o vključitvi v ukrep aktivne politike zaposlovanja. To pa je razlog, zaradi katerega ni podana upravičenost do denarne socialne pomoči.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo sodišča prve stopnje. Zavrnilo je pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zatrjuje, da dejansko stanje iz 28. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre)¹ ni podano. V evidenci zavoda za zaposlovanje ga s 10. 11. 2014 niso prenehali voditi zaradi kršitve pogodbenih obveznosti. Ustno mu je bilo pojasnjeno, da so ga prenehali voditi v evidenci brezposelnih oseb, ker ni zaposljiv in bo nadalje voden v evidenci pri centru za socialno delo. Odločbe o tem ni nikoli prejel, tudi toženec je ni predložil. Prav tako ne drži, da je zavrnil usposabljanje, saj se je posvetovalnice udeležil. Že na sami delavnici, preden jo je prenehal obiskovati, tudi zaradi objektivnih okoliščin ni videl možnosti dejanske zaposlitve, saj je bila le-ta namenjena mlajši generaciji in osebam z najmanj srednješolsko izobrazbo. Obiskovanje delavnice za učenje veščin vodenja kariere po zaposlitvenem načrtu je v nesorazmerju z učinkom, ki se ga doseže. Tudi če bi redno obiskoval delavnico, mu to ne bi omogočilo zaposlitve, temveč le stroške. Sodišče je sledilo tožencu glede izbrisa iz krivdnih razlogov in ni upoštevalo navajanj tožnika in ne njegovih dejanskih življenjskih, bivalnih, socialnih in finančnih razmer. Ni ugotavljalo, ali so bili podani krivdni razlogi ali pa je bil tožnik črtan iz evidence zaradi svojih zdravstvenih težav. Predlaga razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve v ponovno odločanje oziroma spremembo sodbe sodišča druge stopnje tako, da se njegovi pritožbi ugodi, zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka.

4. Revizija bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)² vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Tožnik je 18. 9. 2014 z zavodom za zaposlovanje sklenil Pogodbo o vključitvi v aktivnost Učenje veščin vodenja kariere, v delavnico "Svetovalnica" (v nadaljevanju Pogodba). V šestem členu Pogodbe so določene obveznosti tožnika, in sicer da se bo v delavnico vključil z dnem začetka izvajanja delavnice oziroma bo najkasneje v roku treh dni pred začetkom delavnice zavodu sporočil, če se je zaradi utemeljenih objektivnih razlogov ne more udeležiti, da ne bo prekinil udeležbe in da bo na njej redno prisoten, razen v primeru opravičljivih razlogov.

9. Center za socialno delo je 28. 5. 2015 na podlagi vloge tožnika z dne 26. 5. 2015 odločil, da tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ima pa pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje od 1. 6. 2015 do 30. 11. 2015. Po uradni dolžnosti je ugotovil, da so podani razlogi za zavrnitev uveljavljanjih pravic na podlagi 28. člena ZSVarPre. Organ druge stopnje je z odločbo dne 14. 7. 2015 pritožbo tožnika zavrnil kot neutemeljeno. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je odločitev oprl na podatek iz uradnih evidenc, da je tožnik zaradi kršitve pogodbenih obveznosti odjavljen iz evidence brezposelnih oseb z 10. 11. 2014.

10. ZSVarPre v 28. členu kot razlog za zavrnitev pravice do denarne socialne pomoči in drugih pravic določa tudi prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb zaradi kršitev obveznosti, sprejetih s pogodbo o vključitvi v ukrep aktivne politike zaposlovanja (druga alineja tretjega odstavka).

11. Iz poročila o prisotnosti na delavnici je razvidno, da se je tožnik delavnice od osemindvajsetih udeležil le dva dni. O prenehanju obiskovanja delavnice se s pristojnim zavodom ni dogovoril oziroma ga ni obvestil, da za to obstajajo objektivni razlogi. Ker tožnik svojih obveznosti o vključitvi v aktivno politiko zaposlovanja ni izpolnjeval, je toženec pravilno uporabil materialno pravo, saj je podan zakoniti razlog za odklonitev pravice.

12. Revizija navaja, da ni prejel odločbe o črtanju iz evidence brezposelnih oseb. Podatek o tem na podlagi 51. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS)³ centri za socialno delo brezplačno pridobivajo iz obstoječih zbirk podatkov, tudi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Med temi podatki je naveden tudi podatek o vključenosti v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in v evidenco iskalcev zaposlitve, to je o datumu prijave in odjave v evidenco ter o razlogih za prenehanje vodenja v tej evidenci. Podatek o izbrisu je v uradni evidenci, ta pa je podlaga za odločitev toženca. Tudi če bi šlo za kršitev postopka pri zavodu za zaposlovanje, je tožnik najmanj ob izdani izpodbijani odločbi vedel za razlog za odklonitev pravice in bi lahko izpeljal ustrezne postopke, če se z izbrisom iz evidence ni strinjal. Izvedbe dokaza v tej smeri na prvi stopnji ni predlagal; v pripravljalni vlogi z dne 11. 11. 2015 je izrecno navedel, da dejansko stanje ni sporno, glavni obravnavi pa se je odpovedal.

13. Sodišče pritrjuje, da ima vključitev v posamezne aktivnosti tudi finančne posledice, ki jih posameznik lahko ne zmore. Te razloge bi tožnik lahko navajal pri pristojnem zavodu za zaposlovanje in ne v postopku pri tožencu, saj gre za odločanje o drugih pravicah na drugačni pravni podlagi. Tudi če pred podpisom Pogodbe ni ugotovil, kaj vključitev v svetovano obliko aktivne politike zaposlovanja zanj pomeni, bi se moral o drugačni rešitvi o tem dogovoriti s pristojnim zavodom, lahko tudi po sklenjeni Pogodbi. Vključitev v ukrepe na področju trga dela, torej tudi v aktivno politiko zaposlovanja ureja Zakon o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD)⁴, ki ureja tudi celotno ali delno pokrivanje stroškov v času vključenosti v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.

14. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bilo na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljeno materialno pravo. Zato je revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 487/2009
• VDSS Sodba Psp 100/2019
• VDSS sodba Psp 322/2012